Evropska politika interneta stvari

Internet stvari (IoT) povezuje fizični svet z digitalnim okoljem, kjer povezani predmeti (pametne naprave) poročajo o svojem stanju in okolju okoli njih. 

Tehnologije interneta stvari so poleg uporabe distribuirane in umetne inteligence v ospredju digitalne preobrazbe svetovnega gospodarstva. Podatke, zbrane s senzorji interneta stvari, je mogoče spremljati in pošiljati nazaj v centralni sistem, da sproži dejanje, pridobi vpogled ali se odzove na drug povezan predmet, ki je oddaljen več sto kilometrov. Senzorji interneta stvari na poljih na primer zbirajo podatke, ki kmetom pomagajo sprejemati boljše odločitve. 

Evropski internet stvari in računalništvo na robu

Uvedba tehnologij interneta stvari bo optimizirala naša življenja. Po podatkih Mednarodne podatkovne korporacije naj bi se število nameščenih povezanih naprav interneta stvari povečalo s približno 40 milijard leta 2023 na 49 milijonov do leta 2026, pri čemer naj bi letna stopnja rasti znašala 7 %. Omeniti je treba tudi, da tri četrtine evropskih organizacij uporablja računalništvo v oblaku, medtem ko približno enak delež načrtuje naložbe v internet stvari. 

To vodi v eksponentno rast podatkov, ki se obdelujejo na robu omrežja. To pomeni, da lahko zmanjšamo stroške prenosa in shranjevanja ter porabo energije pri obdelavi podatkov.

Evropska komisija je sprejela sklop podpornih ukrepov politike za pospešitev uvajanja interneta stvari in računalništva na robu naslednje generacije ter sprostitev njunega celotnega potenciala v Evropi v korist državljanov in podjetij EU. Prihodnji internet stvari bo skupaj z računalništvom na robu korenito spremenil način organizacije in spremljanja proizvodnje in procesov v strateških vrednostnih verigah ter evropski industriji prinesel zeleni in digitalni prehod.

Raziskovalni, razvojni in inovacijski programi

Komisija prek razpisov programa Obzorje Evropa za vodilne podatkovne in računalniške tehnologije na svetu financira projekte interneta stvari in druge dejavnosti v okviru sklopa 4 „Digitalno področje, industrija in vesolje“, cilj 3: Od oblaka do roba do interneta stvari. 

EU je z razpisi v okviru delovnega programa programa Obzorje Evropa za obdobje 2021–2022 v ta sklop vložila približno 100 milijonov evrov. Financiranje podpira raziskovalne in inovacijske projekte metaoperativnih sistemov in programskih orodij za decentralizirano obveščevalno dejavnost in roje.

Ti projekti temeljijo na ohranjanju večine obdelave podatkov na robu in celo na ravni naprave, ne pa v oblaku. Izvajajo se v obdobju 2022–2025. Te naložbe v nastajajoče tehnologije temeljijo na uspehih povezanih projektov programa Obzorje 2020 v višini približno 150 milijonov evrov, od katerih so se nekateri izvajali do leta 2023. Ti predhodni projekti so bili osredotočeni na gradnjo platform in obsežno pilotno izvajanje , vendar prispevajo tudi k zelenemu in digitalnemu prehodu Evrope na splošno. Poleg tega EU podpira tudi prečne vidike, kot so izgradnja ekosistemov, kibernetska varnost, interoperabilnost platform, tehnološko povezovanje in standardizacija.

Razpisi v okviru delovnega programa za obdobje 2023–2024 se osredotočajo na raziskave in inovacije na področju kontinuitete kognitivnega računalništva ter na poskusno izvajanje nastajajočih pametnih platform interneta stvari in decentralizirane inteligence. Ti projekti bodo pokazali uporabo interneta stvari in tehnologij na robu v več sektorjih, kar bo spodbudilo industrijsko sodelovanje prek odprtih platform in standardov, da bi Evropa prevzela vodilno vlogo v celotnem ekosistemu na robu.

Sodelovanje z raziskovalnimi skupnostmi

Skupnost visokozmogljivostnega računalništva, računalništva na robu in računalništva v oblaku (HiPEAC), ki jo podpira Evropska komisija, je dinamična mreža približno 2000 raziskovalcev računalniških sistemov, predstavnikov industrije in študentov, ki spremljajo nedavne trende in izzive na področju računalništva.

Poleg tega Evropska komisija podpira sodelovanje z Nacionalno znanstveno fundacijo Združenih držav Amerike prek projekta DISCOVER-US, s poudarkom na temeljnih raziskavah novih konceptov za porazdeljeno računalništvo in inteligenco rojev. Ta dejavnost bo spodbudila sinergije, izmenjavo izkušenj in znanja ter postavila temelje za oblikovanje sodelovalnega raziskovalnega ekosistema med EU in ZDA.

Več podrobnosti o tekočih raziskovalnih in inovacijskih projektih ter dogodkih in priložnostih za mala in srednja podjetja je na voljo na evropskem portalu Cloud-Edge-IoT. Cilj te pobude je vzpostaviti pot za razumevanje in razvoj kontinuuma oblaka, roba in interneta stvari (CEI) s spodbujanjem sodelovanja med najrazličnejšimi raziskovalnimi projekti, razvijalci in dobavitelji, poslovnimi uporabniki in potencialnimi uporabniki te nove tehnološke paradigme. 

Nadaljnja prizadevanja za digitalizacijo evropske industrije so usmerjena prek Instrumenta za povezovanje Evrope in programa za digitalno Evropo, na primer z uvedbo skupnih evropskih podatkovnih prostorov v prednostnih sektorjih, kot so kmetijstvo, energetika in mobilnost.

IoT po sektorjih

Politika Evropske komisije na področju interneta stvari zajema več vertikalnih sektorjev in spodbuja uporabo novih tehnologij za spodbujanje digitalnega in zelenega prehoda našega gospodarstva in družbe.

Z vidika uporabe so internet stvari in digitalne tehnologije ključni dejavniki, ki omogočajo digitalno preobrazbo v različnih sektorjih. Da bi dosegli to digitalizacijo, Generalni direktorat za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (GD CONNECT) sodeluje z ustreznimi generalnimi direktorati za politike, da bi podprl digitalne projekte iz sklopa 5 programa Obzorje Evropa „Podnebje, energija in mobilnost“ ter sklopa 6 „Hrana, biogospodarstvo, naravni viri, kmetijstvo in okolje“.

Generalni direktorat za mobilnost in promet (GD MOVE) in GD CONNECT razvijata sinergije med evropsko strategijo za podatke ter strategijo za trajnostno in pametno mobilnost, s posebnim poudarkom na vzpostavitvi skupnega evropskega podatkovnega prostora za mobilnost. Oba generalna direktorata sta združila moči z Generalnim direktoratom za raziskave in inovacije (GD RTD) ter Generalnim direktoratom za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW), da bi z vrsto dopolnilnih politik ter raziskovalnimi in razvojnimi ukrepi razvila temo povezane in avtomatizirane mobilnosti.

Generalni direktorat za energetiko (GD ENER) in GD CONNECT pripravljata ukrepe na podlagi akcijskega načrta za digitalizacijo energetike, da bi pospešila digitalno in trajnostno preobrazbo energetskega sistema EU. To delo je v skladu z evropskim zelenim dogovorom Komisije, načrtom REPowerEU in programom politike Digitalno desetletje do leta 2030. Obravnava tudi krepitev izmenjave in uporabe podatkov v energetskem sektorju s ciljem vzpostavitve skupnega evropskega energetskega podatkovnega prostora.

Generalni direktorat za kmetijstvo in razvoj podeželja (GD AGRI) sodeluje z GD CONNECT pri razvoju skupnega evropskega kmetijskega podatkovnega prostora, da se zagotovi digitalna preobrazba evropskega kmetijskega sektorja. Sedanji ukrepi se sofinancirajo v okviru programa Obzorje Evropa. Vzpostavitev zadevnih podatkovnih prostorov bo leta 2024 podprta v okviru programa za digitalno Evropo, in sicer na podlagi dejavnosti držav članic EU.

EU z učinkovitim in tesnim sodelovanjem med različnimi generalnimi direktorati Komisije daje zgled na področjih, kot so zakonodaja, standardizacija in interoperabilnost, kibernetska varnost, trajnostne IKT ter podpiranje raziskav, inovacij in uvajanja. Sodeluje z ustreznimi deležniki iz javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe na teh področjih.

Web 4.0 in industrijski virtualni svetovi

Zaradi rasti IoT objektov in povezanih sistemov povsod je zapletenost ravnanja s podatki na robu značilna inflacija podatkov, raznolikost podatkovnih tipov in sočasnost nalog.

Razvoj v smeri spleta 4.0 in novega virtualnega sveta poudarja vlogo nastajajočih omrežnih funkcij. Gre za prehod z interneta stvari na internet digitalnih dvojčkov, od računalništva v oblaku in centralnega računalništva do prostorskega računalništva. Koristi od napredka v tehnologijah uporabniških vmesnikov, kot je razširjena resničnost, ter spodbuja avtomatizacijo in robotiko k viziji industrijskega metaverzuma.

Posvetovanja Komisije z raziskovalno skupnostjo kažejo, da je industrijski metaverzum zrelejši od metaverzuma, ki ga usmerjajo potrošniki. Deležniki so izrazili svoja stališča o pomenu distribuirane inteligence in sodelovalnih industrijskih sistemov v okviru IoT-Edge Continuum kot dela širših izzivov Cloud-Edge Continuum. Ker je to področje v vzponu, si je treba še naprej prizadevati za preučitev priložnosti in izzivov za evropske deležnike.