31.5.2011   

SL

Uradni list Evropske unije

CE 161/21

A.

ker so naložbe v dejavnosti za mlade bistvene za prihodnost evropske družbe, zlasti v času, ko se delež mladih med celotnim prebivalstvom nenehno zmanjšuje,

B.

ker mladi predstavljajo dodano vrednost za družbo in jih je kot take treba priznati,

C.

ker imajo današnje generacije pri oblikovanju politik veliko odgovornost do mladih in prihodnjih generacij; ker morajo oblikovalci politik in raziskovalci upoštevati stališča mladih, da bodo ti prišli do besede,

D.

ker ima Evropska unija pomembna orodja, povezana z mladinsko politiko, a jih morajo države članice v celoti izkoristiti, predstaviti in vključiti,

E.

ker je zaposlitev več kot le plačano delo: je socializacijski dejavnik in je lahko pomemben vir podpore, strukture in oblikovanja identitete,

F.

ker se lahko mladi zaradi negotovosti na delovnem mestu odpovejo ustvarjanju družine ali ga preložijo, kar vpliva na demografski razvoj,

G.

ker se današnja evropska mladina sooča z naraščajočo stopnjo brezposelnosti in močno čuti posledice gospodarske krize, pri čemer bo brezposelnost bolj verjetno prizadela predvsem mlade z nižjo stopnjo izobrazbe; ker je zato pomembno poskrbeti za čim boljše izobraževanje mladih, s čimer bi jim zagotovili hiter vstop na trg dela in trajno udeležbo na njem,

H.

ker je treba podpirati enakopraven dostop vseh mladih do visoko kakovostnega izobraževanja in usposabljanja na vseh ravneh in še bolj spodbuditi možnosti za vseživljenjsko učenje,

I.

ker je treba olajšati in podpirati prehod mladih med izobraževanjem in usposabljanjem ter trgom dela,

J.

ker je nujno nameniti absolutno prednost problemu zgodnje opustitve izobraževanja ter nepismenosti, zlasti pri mladostnikih in mladih v zaporih,

K.

ker so zdravje, nastanitev in okolje za mlade zelo pomembni in lahko bistveno vplivajo na njihovo življenje in prihodnost; ker je treba spodbujati ugodne razmere za izobraževanje, zaposlovanje, socialno vključenost in zdravje,

L.

ker mladi poleg zdravega družinskega okolja, na katerega se lahko zanesejo, potrebujejo podporo pri uresničevanju svojih potreb po samostojnosti in neodvisnosti,

M.

ker okoljski vidiki niso izrecno vključeni v sporočilo Komisije in resolucijo Sveta, čeprav so pomembni za mlade in močno vplivajo na zdravje, kakovost življenja in blaginjo prihodnjih generacij; ker bi morala biti okoljska vprašanja zato jasno omenjena med področji ukrepanja v strategiji EU za mlade,

N.

ker dejavna udeležba v družbi ni samo pomembno sredstvo za krepitev vloge mladih, ampak prispeva tudi k njihovemu osebnemu razvoju, boljši vključenosti v družbo, pridobivanju spretnosti in razvijanju občutka za odgovornost,

O.

ker je delo mladih v strategiji EU za mlade pomembno kot dragocena prostočasna dejavnost, ki je namenjena mladim in ki naj bi jo opravljali prav oni, pa tudi za pridobivanje veščin in osebni razvoj,

P.

ker učenje in izkušanje o tem, kaj pomeni prispevati v družbi, spodbujata razumevanje in dejavno sodelovanje pri demokraciji in njenih procesih,

Q.

ker bi bilo treba mladim bolje predstaviti evropske programe, ki so jim namenjeni, da bi povečali njihovo udeležbo,

R.

ker lahko učinkovita politika za mlade prispeva k razvoju evropske mentalitete,

1.

pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Strategija EU za mlade – vlaganje v mlade in krepitev njihove vloge in položaja;

2.

pozdravlja Resolucijo Sveta o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018);

3.

poudarja, da se opredelitev pojma mladih razlikuje med državami članicami; ugotavlja, da na ta pojem vplivajo različne okoliščine v družbi, kar državam članicam daje prosto pot pri izbiri pristopa;

4.

ocenjuje, da bi se morale ambicije Evrope za mlade odražati v programih in skladih Skupnosti;

5.

poziva države članice, naj v celoti izvajajo določbe Lizbonske pogodbe na področju mladinske politike, kot so spodbujanje sodelovanja mladih v demokratičnem življenju, posebna pozornost do mladih športnikov in športnic ter pravno izvrševanje listine o temeljnih pravicah;

6.

priznava, da je okrepljena odprta metoda koordinacije (OMK) pravo orodje za sodelovanje na področju politike za mlade ob ustreznem upoštevanju načela subsidiarnosti in kljub nekaterim njenim pomanjkljivostim, omejeni uporabi, pomanjkljivostim glede legitimnosti, pomanjkanju učinkovitega sodelovanja med „strokovnjaki“ in izvoljenimi politiki, pomanjkanju ustreznih povezav z nacionalnimi prednostnimi nalogami ter nevarnosti za „zmedo glede odgovornosti“ med različnimi ravnmi; meni, da je treba odprto metodo koordinacije okrepiti, s čimer bi dosegli dolgoročne rezultate;

7.

poudarja, da morajo vse udeležene strani odprto metodo koordinacije izvajati z močno politično voljo, da bi dosegli najboljše rezultate; meni, da so pomanjkljivosti pri izvajanju temeljna ovira za uresničitev zastavljenih ciljev;

8.

priznava pomen sodelovanja med institucijami na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni, da bi se dosegli cilji te strategije ter poziva Komisijo, države članice in predstavnike mladih, naj aktivno sodelujejo pri izvajanju strategije za mlade;

9.

poziva k tesnejšemu sodelovanju med Evropskim parlamentom, Komisijo in Svetom na področju mladih in poudarja, da je v okviru procesa OMK potrebno celovito sodelovanje z nacionalnimi parlamenti in med njimi;

10.

pozdravlja jasno opredelitev dvojnega pristopa, uvajanje delovnih metod in zlasti jasen seznam instrumentov za izvajanje, ki ga je pripravil Svet; zahteva, naj se Evropski parlament vključi v določanje prednostnih vprašanj za delovna obdobja; poziva, naj evropsko sodelovanje na področju mladine temelji na dokazih, naj bo ustrezno in konkretno;

11.

poudarja, da je treba na evropski in nacionalni ravni razviti jasne in uporabniku prijazne kazalnike, ki bodo omogočili izboljšanje, povečanje in posodabljanje dejanskega poznavanja položaja mladih ter meritve in primerjave napredka v izvajanju skupno določenih ciljev; poudarja, da sta stalni nadzor in ocenjevanje pomembna;

12.

poudarja, da je pomembno ocenjevati, do katere stopnje je bila izvedena strategija EU za mlade; poudarja, da je treba objaviti poročila o napredku držav članic na področju mladih, da bi se javna ozaveščenost povečala; poudarja, da je treba opazovati razvoj življenjske stvarnosti evropskih mladih in ugotavljati spremembe, kar bi omogočilo oceno dejanskega napredka;

13.

meni, da bi moralo biti vzajemno učenje bolj razvito in tako omogočiti izmenjavo dobrih praks ter prispevati k skladnosti ukrepov na nacionalni ravni;

14.

meni, da je za treba za popolno strategijo EU za mlade usklajeno, natančno in pregledno oblikovati politiko za mlade ter programe in ukrepe EU; meni, da bi morali zlasti rezultati izvajanja programov EU dajati povratne informacije za oblikovanje mladinske politike in strategije EU za mlade na splošno in obratno;

15.

ravno tako poudarja, da je treba natančno ovrednotiti izvedene programe, s čimer bi omogočili zanesljivo zagotavljanje kakovosti ter s tem tudi zasnovali morebitne potrebne izboljšave programov v prihodnje;

16.

poudarja, da je treba uporabiti in prilagoditi programe in socialne sklade EU za mlade, spodbuditi njihovo dostopnost ter poenostaviti postopke za dostop do njih; poudarja, kako zelo pomembno je najti nebirokratski pristop, ki izhaja iz prakse, da bi uresničili celostno strategijo za izboljšanje življenja mladih; poudarja, da je sodelovanje mladih pri izvajanju mladinskih programov pomembno, saj se tako laže upoštevajo njihove potrebe;

17.

poudarja, da programi Comenius, Erasmus in Leonardo da Vinci pomembno vplivajo na oblikovanje evropskih politik izobraževanja in usposabljanja; ponovno poudarja, da je ena od prednostnih političnih nalog upoštevati te programe kot osnovo za razvoj strategije EU za mlade, zlasti za prihodnjo generacijo večletnih programov;

18.

meni, da si je treba še bolj prizadevati za spodbujanje mobilnosti mladih v Evropi in da morajo imeti programi mobilnosti dovolj prostora in poudarka na izmenjavi mladih zunaj formalnega izobraževanja;

19.

poziva Komisijo, naj v okviru novih programov mobilnosti nameni posebno pozornost mobilnosti mladinskih delavcev, in zato poziva, naj se posebna vizumska ureditev, ki zdaj velja za študente, razširi na mladinske delavce;

20.

opozarja, da je za popularizacijo programov za mlade treba uporabiti množične medije;

21.

priznava, da je izboljšanje življenjskih razmer mladih horizontalna naloga, ki jo je treba uresničevati na vseh političnih področjih; spodbuja evropske institucije in države članice, naj se zavzamejo za ustanovitev oddelka mladih v vseh oddelkih in ministrstvih, kar bi pripomoglo k oblikovanju ustreznih politik za mlade; ravno tako poziva Komisijo, naj v svojih generalnih direktoratih imenuje zastopnike mladih ter jim omogoči nadaljnje izobraževanje; cilj naj bo ocena dokumentov Komisije z vidika politike za mlade; toplo pozdravlja medsektorski pristop kot nepogrešljiv dejavnik za dosego čim večje učinkovitosti; meni, da je vključitev vprašanj o mladih na vsa področja politike glavni dejavnik za uspeh strategije za mlade;

22.

poudarja, da je treba medgeneracijsko pravičnost institucionalizirati na evropski ravni in da morajo države članice sprejeti to načelo, da bi se odnosi med generacijami pravično urejali;

23.

odločno poudarja, da svetovna gospodarska kriza močno vpliva na mlade in da bi zato morala močno vplivati na opredelitev prednostnih nalog na področjih ukrepanja; meni, da je treba to doseči z opredelitvijo vrste ukrepov za podporo socialni izhodni strategiji ter da je treba posebno pozornost nameniti reviziji sistemov za blažitev socialnih posledic in sistemov socialne varnosti;

24.

poudarja, da je pomembno odpraviti vse oblike diskriminacije med mladimi na podlagi spola, rasne ali etnične pripadnosti, veroizpovedi, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti;

25.

poudarja, da je treba v družbeni viziji EU mlade obravnavati kot prednostno skupino;

26.

odločno poudarja, da je treba mladim invalidom dati učinkovito in njim prilagojeno podporo ter dejanske in enake možnosti za telesni, čutni in spoznavni dostop do izobraževanja, zaposlitve, kulturnih, prostočasnih, športnih in družbenih dejavnosti ter sodelovanja v javnih in civilnih zadevah;

27.

poziva, naj se sprejmejo ukrepi za spoštovanje raznolikosti in za uspešno vključevanje mladostnikov in otrok;

28.

poziva države članice, naj opredelijo medsektorske povezave med politikami za mlade ter politikami za izobraževanje, usposabljanje, zaposlovanje, kulturo ter drugo;

29.

poudarja, da so med politikami za mlade in otroke potrebne trdne povezave;

30.

spodbuja države članice, naj okrepijo vzajemno delovanje med stranicami trikotnika znanja (izobrazba, raziskave, inovacije) kot ključnega elementa za rast in ustvarjanje delovnih mest; toplo priporoča spodbujanje enotnih meril za večje medsebojno priznavanje neformalnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja tako, da se pospeši sprejetje sistema EQF za priznavanje kvalifikacij, preglednost in vrednotenje spretnosti;

31.

poziva države članice, naj se bolj zavzamejo za naložbe v ustrezne spretnosti za delovna mesta, po katerih je povpraševanje, ter jih spodbuja, naj izobraževalne učne načrte povežejo z zahtevami trga dela, po potrebi sprejmejo zakonodajo za kratkoročno poklicno usposabljanje (kjer je še potrebno) in naj uporabijo, kadar koli je mogoče, vrednotenje spretnosti in priznavanje kvalifikacij;

32.

opozarja na vprašanje opuščanja izobraževanja in da je treba sprejeti ukrepe, da bi se zagotovil čim višji odstotek mladih, ki dokončajo obvezno izobraževanje;

33.

močno spodbuja države članice, naj v okviru večjega financiranja spodbujajo mobilnost pri učenju in usposabljanju vseh mladih, kar je temeljni dejavnik za pridobivanje izobrazbe in delovnih izkušenj; poudarja, da je mobilnost mladih pomembna tudi v regijah, ki mejijo na EU, s čimer se zagotavlja široka udeležba v evropskih programih v korist mladih;

34.

poziva države članice, naj storijo vse, da bodo uresničile strateške cilje in dosegle referenčne vrednosti, določene v strateškem okviru za evropsko sodelovanje na področju izobraževanja in usposabljanja (ET 2020), zlasti glede oseb s slabimi osnovnimi spretnostmi in oseb, ki so zgodaj opustile izobraževanje;

35.

poziva države članice, naj vzpostavijo dovolj kanalov, prek katerih se bodo ljudje, ki so zapustili izobraževalni sistem, vanj lahko ponovno vključili, ter naj zagotovijo, da imajo ljudje, ki so se udeležili tečajev poklicnega usposabljanja, ustrezne možnosti preiti na višje stopnje izobraževanja; poleg tega jih poziva, naj uvedejo ukrepe in ponudijo usmerjene programe, za mlade, ki so zaostali v šolanju ali so šolanje opustili zaradi težkih razmer ali slabih možnosti;

36.

poudarja, da je treba mladim zagotoviti dostop do usmerjanja in svetovanja pri prehodu z izobraževanja na delo;

37.

poziva države članice, naj otrokom in mladim ne glede na pravni status njihovih družin zagotovijo pravico do državnega izobraževanja ter jim ob ustreznem spoštovanju njihove lastne kulture in jezika pomagajo pri osvajanju potrebnega znanja jezika države gostiteljice in poznavanju njene kulture kot sredstvih za vključevanje;

38.

poziva države članice, naj mladim zagotovijo enak dostop do izobraževanja ne glede na socialno poreklo in finančni položaj ter naj zagotovijo enak dostop do izobraževanja za prikrajšane mlade iz družin z nizkim dohodkom;

39.

poziva države članice, naj izvajajo konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov ter naj v praksi uvedejo vključujoče izobraževanje na področju formalnega in neformalnega izobraževanja;

40.

poudarja pomen novega, učinkovitega in stalnega sistema za usposabljanje učiteljev, da bi učencem pomagali, da se bodo bolje spoprijemali z izzivi naše hitro spreminjajoče se družbe;

41.

poudarja pomen spodbujanja medijske pismenosti;

42.

poudarja, da ima izobraževanje osrednjo vlogo pri pozitivnem razvoju osebnega odnosa;

43.

izraža veliko zaskrbljenost zaradi vse večjega števila mladih, ki so brez zaposlitve, so delno zaposleni ali nimajo varne zaposlitve, zlasti v sedanji gospodarski krizi; odločno podpira poziv Evropskemu svetu, naj zagotovi, da bo v lizbonsko strategijo za obdobje po letu 2010 in v strategijo EU 2020 vključen mladinski vidik, in naj podpre nadaljevanje pobud v skladu s splošnimi cilji Evropskega pakta za mlade; odločno podpira predlog, da se v načrtih za okrevanje, pripravljenih v okviru načrtov za gospodarsko in finančno krizo, oblikujejo ustrezni ukrepi, namenjeni mladim;

44.

poudarja, da je treba nujno uresničiti cilje evropske lizbonske strategije za rast in delovna mesta, ter meni, da bi moral prenovljeni načrt EU 2020 omogočiti EU, da si popolnoma opomore od krize in hitreje postane inovativno gospodarstvo, ki ustvarja nova delovna mesta; v zvezi s tem poziva, da mora biti prenovljeni načrt bolj osredotočen na mlade;

45.

poziva države članice, naj ukrepajo proti negotovosti glede zaposlitve in slabim delovnim pogojem, s katerimi se na trgu dela srečujejo mladi, ter naj dejavno podpirajo usklajevanje poklicnega ter zasebnega in družinskega življenja;

46.

poziva države članice, naj v politiki za spodbujanje zaposlovanja upoštevajo medgeneracijsko razsežnost;

47.

poziva države članice, naj mladim olajšajo dostop do vseh vrst zaposlitve v dobrih delovnih pogojih, da bi preprečili neskladje med spretnostmi in delovnimi mesti, kar pomeni zapravljanje talentov; v zvezi s tem priporoča izboljšanje kakovosti pripravništev in pravic pripravnikov, in sicer tako, da se večina pripravniških programov dodeli mladim s kvalifikacijami in vodi do plačanih delovnih mest;

48.

poziva države članice, naj mladim ponudijo več možnosti za zaposlitev, naj izvajajo politike socialnega varstva za prikrajšane mlade, naj zagotovijo enake možnosti mladim z obrobja in mestnih središč ter naj mladim materam zagotovijo posebno podporo;

49.

opozarja na nevarnost bega možganov ter na negativne posledice za države, od koder ti mladi prihajajo; poziva države članice, naj raziščejo in pripravijo strategije, s katerimi bi obdržali mlade v državah in regijah, ki so nagnjene k izseljevanju v različnih oblikah, kot so beg možganov, zapolnjevanje vrzeli v spretnostih ter poceni, fleksibilno, nekvalificirano in pogosto sezonsko delo;

50.

poziva države članice, naj odpravijo primere, kjer so ugotovljene razlike v dohodku mladih moških in mladih žensk zaradi spola;

51.

poziva države članice, naj v času globalizacije z ravnotežjem med fleksibilnostjo in varnostjo zagotovijo dostojne pravice na področju zaposlitve in socialno varnost;

52.

poziva države članice, naj zagotovijo popolno prenosljivost pridobljenih socialnih pravic, da ne bi ogrozili socialne varnosti mobilnih mladih delavcev;

53.

poudarja pomen obdobij praktičnega usposabljanja v podjetjih in institucijah med študijem, kar kasneje olajša zaposlitev;

54.

predlaga, naj se med mladimi spodbuja kultura podjetništva z boljšim obveščanjem o njem, s podpiranjem razvoja evropskih struktur in mrež v ta namen ter s spodbujanjem mladih, naj se samozaposlijo in uporabijo mikrokredite in mikrofinančna orodja; poudarja, da je vseživljenjsko učenje pomembno;

55.

podpira sinergijo med izobraževalnimi sistemi in industrijo ter napredne oblike povezovanja med univerzami in podjetji;

56.

spodbuja države članice, naj podpirajo zasebne pobude za mlade, tudi z nacionalnimi programi, ki dopolnjujejo evropske;

57.

opozarja, da je treba oblikovati politike, ki bodo uskladile poklicno in zasebno življenje in bodo spodbujale mlade k ustvarjanju družine; opozarja, da je treba mladim zagotoviti dovolj visok prihodek, da se bodo lahko neodvisno odločali, tudi o ustvarjanju družine;

58.

poudarja, da imajo posledice podnebnih in okoljskih sprememb ter uničevanje okolja negativen vpliv na življenje mladih, in poziva k trajnostnim ukrepom na tem področju;

59.

poziva države članice, naj v učne načrte vključijo ustrezne oblike izobraževanja o preprečevanju nevarnosti za zdravje in okolje;

60.

močno obžaluje, da v okviru sodelovanja ni omenjena potrošniška politika; meni, da so nekateri zdravstveni problemi morda povezani s proizvodnjo in trženjem nezdrave hrane;

61.

poudarja, da je treba pri snovanju potrošniške in okoljske politike upoštevati, da so mladi in otroci še posebej ranljivi; poudarja, da je treba mladim potrošnikom z ukrepi, kot so informativne in izobraževalne kampanje, zagotoviti visoko raven varstva;

62.

poudarja pomen nadaljnjega boja proti drogam, škodi, ki jo povzročata alkohol in kajenje, in drugim oblikam odvisnosti, med katerimi so tudi igre na srečo, zlasti s preprečevanjem in zdravljenjem; poziva države članice, naj čim bolj izkoristijo akcijski načrt EU za boj proti drogam in strategijo EU za podporo državam članicam v boju proti škodi zaradi alkohola in drugim oblikam odvisnosti;

63.

prav tako opozarja, da so otroci in mladi izpostavljeni številnim prizorom nasilja v medijih; predlaga, da se zadeva nadalje preuči in se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, da se odpravi vpliv na njihovo duševno zdravje;

64.

priporoča, naj se mlade usmerja pri uporabi novih tehnologij s pomočjo politike izobraževanja o medijih in politike za večjo ozaveščenost o nevarnostih zaradi njihove nenadzorovane uporabe;

65.

poudarja, da je informiranje mladih o vprašanjih spolne vzgoje bistveno za zaščito njihovega zdravja;

66.

posebej opozarja na stalno visoko raven nosečnosti med mladoletnicami ter poziva Komisijo in države članice, naj mlade ozavestijo o tej problematiki ter jih o tem izobrazijo;

67.

poziva države članice, naj priseljenim otrokom in mladim ne glede na pravni status njihovih družin zagotovijo dostop do osnovne zdravstvene oskrbe;

68.

poudarja vlogo športa kot cele vrste dejavnosti, ki pri mladih spodbuja zdrav življenjski slog, skupinsko delo, pošteno igro in odgovornost, ter vlogo informacij za mlade v boju proti nasilju na športnih igriščih; poziva k posebnim programom za mlade invalide;

69.

poziva države članice, naj pri spodbujanju športa pri mladih upoštevajo tudi za spol specifične vidike ter naj podprejo tudi manj priljubljene oblike športa;

70.

poudarja, da je treba pri mladih spodbujati izobraževalne kampanje proti jemanju nedovoljenih snovi ter v podporo čistemu športu;

71.

poudarja pomen stalnega strukturiranega dialoga in posvetovanja z mladimi; odločno spodbuja krepitev udeležbe mladih in mladinskih organizacij na vseh ravneh (lokalni, nacionalni in mednarodni) pri oblikovanju splošne politike in zlasti politike za mlade, pa ne zgolj nje, v stalnem strukturiranem dialogu;

72.

poudarja, da je pomembno preučiti metodo za posvetovanje z mladimi, da bi zagotovili upoštevanje širokega spektra mnenj mladih; podpira vzpostavitev struktur, v katerih lahko vsi udeleženci sodelujejo, imajo enak vpliv na politike in odločitve ter zagotavljajo sredstva, potrebna za vzpostavitev teh struktur;

73.

spodbuja države članice, naj mladinske organizacije vključijo v proces oblikovanja politik, tudi na lokalni ravni;

74.

poudarja, da je udeležba predstavnikov mladih v strukturiranem dialogu pomembna, in priporoča, naj se Komisija s predstavniki nacionalnih mladinskih svetov posvetuje o prednostnih temah za mlade;

75.

se strinja s pogosto obravnavano potrebo po priznanju in podpiranju mladinskih organizacij in njihovega velikega prispevka k neformalnemu izobraževanju; poziva Komisijo in Svet, naj države članice spodbudita k ustanovitvi in podpori parlamentov in svetov mladih na lokalni ravni ter naj uvedeta ustrezne programe;

76.

poudarja, da je treba zaradi boljše reprezentativnosti vključiti večje število mladih iz bolj raznolikih okolij; se strinja s spodbujanjem udeležbe že v zgodnji mladosti; v zvezi s tem spodbuja premislek o okrepitvi povezav med šolami, mladinskimi organizacijami in drugimi civilnodružbenimi organizacijami ter zelo priporoča spodbujanje večjega priznavanja neformalne izobrazbe;

77.

predlaga vzpostavitev podeljevanja nagrad mladim, ki dejavno sodelujejo v družbi, s končnim namenom razviti kulturo pravic in dolžnosti;

78.

poudarja, da si je treba še posebej prizadevati, da bi mlade, ki živijo na obrobnih območjih in podeželju ter v revnih soseskah, spodbudili k dejavnemu sodelovanju v evropskih dejavnostih; obžaluje, da v okviru sodelovanja niso predlagani posebni ukrepi, da bi mladim bolje predstavili programe EU, predvsem tistim, ki živijo v oddaljenih krajih, in tistim, ki niso organizirani v političnih, družbenih ali nevladnih organizacijah; poziva Komisijo, naj to sprejme kot trdno zavezo;

79.

poudarja, da je treba okrepiti prizadevanja za zagotavljanje učinkovite tristranske izmenjave mnenj in informacij med akademsko, poslovno in politično skupnostjo na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni;

80.

poziva države članice, naj olajšajo dostop do novih tehnologij in tako spodbujajo ustvarjalnost mladih in njihovo inovativno sposobnost ter pritegnejo njihovo zanimanje za kulturo, umetnost in znanost;

81.

je presenečen, ker kulturna vprašanja v sporočilu Komisije niso izrecno omenjena; dodaja, da jih ni mogoče omejiti zgolj na podjetništvo in nove tehnologije;

82.

pozdravlja, da je Svet v svoji resoluciji upošteval vlogo socialnih in kulturnih dejavnosti, ki dopolnjujejo dejavnosti izobraževalnega sistema in družine; ugotavlja, da take dejavnosti odločilno prispevajo tudi k boju proti vsem oblikam diskriminacije in neenakosti ter olajšujejo dostop mladih do prostočasnih dejavnosti, kulture in športa;

83.

poudarja, da je treba kulturo mladih podpirati in da jo morajo države članice priznavati pri dodeljevanju sredstev, saj je to bistveno za razvoj ustvarjalnosti mladih;

84.

pozdravlja predlog iz resolucije Sveta, naj se spodbuja posebno usposabljanje mladinskih delavcev na področju kulture, novih medijev in medkulturnih veščin;

85.

predlaga vključitev mladinskega vidika v politike, programe in ukrepe na področjih kulture in medijev;

86.

meni, da bi bilo treba kulturne ustanove (npr. muzeje, knjižnice in gledališča) spodbuditi k večjemu vključevanju otrok in mladih;

87.

poziva Komisijo in Svet, naj sprejmeta evropsko mladinsko izkaznico, da bi mladi lahko imeli dostop do kulturnih institucij po vsej EU po zelo nizkih cenah;

88.

pozdravlja sklep Sveta, da leto 2011 razglasi za evropsko leto prostovoljstva, in ukrepe iz priporočila Sveta o mobilnosti mladih prostovoljcev v Evropski uniji;

89.

meni, da je treba prostovoljstvo pri mladih podpirati tudi s širitvijo evropskega programa prostovoljstva ter s pomočjo prikrajšanim mladim, da bi se lahko posvetili prostovoljstvu;

90.

meni, da bi bilo treba v skladu z rezultatom vrednotenja pripravljalnega ukrepa Amicus predvideti nadaljnje podobne ukrepe;

91.

meni, da prostovoljne dejavnosti ne bi smele nadomeščati poklicnih, plačanih zaposlitvenih možnosti, temveč prispevati dodano vrednost k družbi;

92.

poziva k uvedbi in medsebojnemu priznavanju evropskega certifikata o prostovoljstvu kot dopolnilu že obstoječega certifikata Youth Pass; s certifikatom bi potrdili prostovoljno delo otrok in mladih, morebitnim delodajalcem pa bi ga bilo mogoče predložiti kot dokazilo o usposobljenosti;

93.

pozdravlja dejstvo, da je bilo leto 2010 razglašeno za evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, zlasti glede na gospodarsko in finančno krizo, ki posebej močno vpliva na mlade;

94.

meni, da je glede na starajočo se družbo medgeneracijska pravičnost pomemben izziv; poziva države članice, naj pri oblikovanju politik, zlasti v času gospodarske in finančne krize, upoštevajo interese mladih in prihodnjih generacij;

95.

poudarja, da je treba razviti bolj daljnosežne projekte za obrobne skupine, kot so mladi priseljenci in vsi s posebnimi potrebami (invalidi, mladi, ki se morajo ponovno vključiti v družbo po zaporni kazni, brezdomci, priložnostno zaposleni itd.);

96.

priznava, da je treba okrepiti ozaveščenost o mladih invalidih in poziva evropske institucije, naj z ukrepi zagotovijo, da bodo mladi invalidi v prihodnje v celoti vključeni;

97.

ponovno zahteva zagotovitev enakosti spolov od zgodnjega otroštva in na vseh področjih življenja; zato še posebej pozdravlja dejstvo, da je namen resolucije Sveta izboljšati varstvo otrok in spodbujati delitev odgovornosti med starši, da bi mladim ženskam in mladim moškim olajšali uskladitev poklicnega in zasebnega življenja;

98.

poudarja, da je treba otroke in mlade ozavestiti o kakršni koli diskriminaciji na katerem koli področju, ter spodbuja k odločnemu ukrepanju proti vsem oblikam ekstremizma;

99.

priporoča, naj vse države članice določijo za prednostno nalogo zagotoviti socialno varstvo za vse mladoletnike;

100.

poudarja, da je pomembna vključenost v digitalno okolje; spodbuja države članice, naj v formalno in neformalno izobraževanje vključijo koncepte, ki bodo zagotavljali dostop do informacij, izobraževanja in kulture ter izboljšali medijsko pismenost mladih;

101.

priporoča neposredno razvojno pomoč za ukrepe, ki so namenjeni dobrobiti mladih, in za boj proti jemanju in preprodaji drog v državah v razvoju;

102.

podpira spodbujanje dejavnosti splošnega pomena, ki mladim dajejo občutek odgovornosti, kot je prostovoljstvo na področju podnebnih sprememb, razvoja ali humanitarne pomoči; pozdravlja možnosti, ki jih bo oblikovanje Evropske prostovoljske enote za humanitarno pomoč dalo mladim za sodelovanje pri humanitarnem delu EU in poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo mladi o tem v celoti obveščeni;

103.

spodbuja Komisijo, naj nadaljuje s preučevanjem možnosti za povečanje dejavnosti mednarodnega sodelovanja na področju prostovoljstva mladih;

104.

poziva države članice, naj razvijejo izmenjave in partnerstva s tretjimi državami in skupnostmi, da bi spodbudili medkulturni dialog ter mlade k delu na skupnih projektih;

105.

poziva k boljšemu in širšemu izvajanju programa Erasmus Mundus;

106.

naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.