Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Tematska partnerstva v okviru Ljubljanskega dogovora

(raziskovalno poročilo)

(2022/C 486/12)

Poročevalec:	David SVENTEK
Soporočevalec:	Florian MARIN

Zaprosilo	češko predsedstvo Sveta, 26. 1. 2022
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Pristojnost	strokovna skupina za ekonomsko in monetarno unijo ter ekonomsko in socialno kohezijo
Datum sprejetja na seji strokovne skupine	9. 9. 2022
Datum sprejetja na plenarnem zasedanju	21. 9. 2022
Plenarno zasedanje št.	572
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	190/1/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) odločno podpira izjave iz Ljubljanskega dogovora v zvezi z urbano agendo EU, pri čemer zlasti pozdravlja močan poudarek na partnerstvu ter pristop k trajnostnemu razvoju mest, ki poteka na več ravneh in z vključevanjem več deležnikov.

1.2

Tematska partnerstva bi morala prinašati konkretne in trajnostne ukrepe ter rezultate, ki trajajo dlje kot partnerstva sama. Nenehno bi si bilo treba prizadevati za prenos rezultatov v druge države članice, regije, mesta ali sektorje. Spremljati bi bilo treba, kako so te priložnosti teritorialno porazdeljene in geografsko uravnotežene, da bi jih lahko izkoristile tudi ranljive regije in mesta.

1.3

Povezavo med urbano agendo EU in kohezijsko politiko bi lahko okrepili. Čeprav sta to ločeni politiki in pobudi z različnimi cilji, ki so vključeni v različne okvire, bi med njima morale biti sinergije. Potrebna so medsebojno povezana orodja in instrumenti za bolj usklajeno podporo mestom v okviru kohezijske politike ter medsektorsko in medinstitucionalno sodelovanje in povezovanje na strateški in operativni ravni. V prihodnosti bi morali tematskim partnerstvom dati večjo legitimnost.

1.4

Predvidljivi in finančno podprti mehanizmi izvajanja, ki evropske strateške cilje pretvarjajo v konkretne ukrepe, ter ustrezno financiranje na lokalni ravni so ključni za majhne in srednje velike mestne oblasti ter za njihovo stalno sodelovanje v procesih urbane agende EU.

1.5

EESO meni, da morajo biti merila, ki se uporabljajo za izbiro partnerjev v tematskih partnerstvih, bolj natančna, odprta in vključujoča. Socialnim partnerjem in organizacijam civilne družbe ne bi smeli odvzeti možnosti, da skupaj z mestnimi oblastmi sodelujejo v izbirnem postopku. Upoštevati je treba predhodno oceno v zvezi z ozelenitvijo mest in trajnostnim turizmom.

1.6

Delovne pogoje, predvidljivost poklicne poti ter dostop do visokokakovostnih delovnih mest, priložnosti in ustreznih plač bi morali obravnavati celostno, da bi upoštevali vse vrste dialogov in posvetovanj z deležniki, kot so socialni in državljanski dialog ter posvetovanja z državljani.

1.7

EESO predlaga, da se upoštevajo pristop od spodaj navzgor, tematski sklopi, tematske mreže ter mreže za razvoj prilagojenih in lokalnih rešitev, poleg tega pa je treba zlasti malim in srednje velikim mestom dati možnost, da uporabljajo že vzpostavljene tematske mreže in mreže mest.

1.8

Vloga EESO pri upravljanju urbane agende EU in Ljubljanskega dogovora bi se lahko okrepila. Vključiti bi ga bilo treba v skupino za urbani razvoj in tehnično pripravljalno skupino urbane agende, sodelovati pa bi moral tudi na srečanju generalnih direktorjev za urbani razvoj.

1.9

Dodatne teme, ki bi jih lahko obravnavala tematska partnerstva s posebnim poudarkom na mladih, bi lahko bile participativna demokracija, ekonomija blaginje v mestih ter povezave med mesti in podeželjem.

1.10

EESO ponovno predlaga ustanovitev posebnega sekretariata za izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti tematskih partnerstev, da bi bila povezana z mestnimi politikami na lokalni ravni in bi jim bila na voljo tehnična pomoč. Poleg tega bi tako olajšali njihovo oblikovanje in spodbudili izmenjavo dobre prakse na različnih področjih. To bi bilo treba izvesti v tesnem sodelovanju z Evropskim odborom regij.

2.   Ozadje

2.1

Ministri EU, pristojni za razvoj mest, so 26. novembra 2021 sprejeli Ljubljanski dogovor in večletni delovni program, s katerim se začenja nova faza urbane agende EU. Dogovor prinaša konkretne ukrepe za njeno obnovo, skupni cilj pa je izboljšati učinek in učinkovitost. Večletni delovni program dopolnjuje politično izjavo in določa operativne parametre, metode dela in ukrepe za izvajanje naslednje faze tega upravljanja na več ravneh in večdeležniške pobude.

2.2

Še vedno velja 14 prednostnih tem (1) urbane agende EU: vključevanje migrantov in beguncev, kakovost zraka, revščina v mestih, stanovanja, krožno gospodarstvo, delovna mesta in veščine v lokalnem gospodarstvu, prilagajanje podnebnim spremembam (vključno z rešitvami zelene infrastrukture), energetski prehod, trajnostna raba prostora in na naravi temelječe rešitve, mobilnost v mestih, digitalni prehod, inovativna in odgovorna javna naročila, kultura in kulturna dediščina ter varnost na javnih prostorih.

2.3

Z Ljubljanskim dogovorom se na seznam prednostnih tem dodajajo naslednje štiri teme: mesta enakosti, hrana, ozelenitev mest in trajnostni turizem. Te teme so bile dodane na podlagi procesov soustvarjanja in so povezane z novo Leipziško listino, politikami EU, drugimi nastajajočimi trendi v razvoju mest in s potrebami mest.

2.4

Prihodnje češko predsedstvo Sveta Evropske unije je EESO zaprosilo, naj preuči, kako bi lahko spremembe v novem Ljubljanskem dogovoru vplivale na oblikovanje novih tematskih partnerstev. Med češkim predsedovanjem EU bosta dodatno obdelani dve od štirih tem, dogovorjenih v Ljubljani, in sicer ozelenitev mest ter trajnostni turizem.

3.   Splošne ugotovitve

3.1

EESO odločno podpira izjave iz Ljubljanskega dogovora v zvezi z urbano agendo EU, pri čemer zlasti pozdravlja močan poudarek na partnerstvu in pristop k razvoju mest, ki poteka na več ravneh z vključevanjem več deležnikov.

3.2

Hkrati podpira nadaljevanje in nadaljnji razvoj urbane agende EU ob polnem spoštovanju načela sorazmernosti. Tudi načelo dodatnosti bi bilo treba skrbno upoštevati na lokalni ravni.

3.3

EESO pozdravlja, da se v Ljubljanskem dogovoru priznavata njegov pomen in vloga pri urbani agendi EU. Kot je navedeno v večletnem delovnem programu agende, je EESO zmožen in pripravljen zagotoviti informacije in podporo v zvezi s teritorialnim razvojem, partnerstvi, gospodarskimi in socialnimi vidiki razvoja mest ter razširjanjem mestnih politik EU.

3.4

Izzivi, povezani z raznolikostjo, kompleksnostjo in trajnostjo politik razvoja mest, zahtevajo pristop na več ravneh z vključevanjem več deležnikov, ki daje prednost partnerstvom. V Ljubljanskem dogovoru se priznava, kako pomembna so partnerstva za izboljšanje znanja. Tematska partnerstva bi morala prinašati konkretne in trajnostne ukrepe ter rezultate, ki trajajo dlje kot partnerstva sama. Nenehno bi si bilo treba prizadevati za prenos rezultatov v druge regije, mesta ali sektorje. Spremljati bi bilo treba, kako so te priložnosti teritorialno porazdeljene. Mesta bi bilo treba motivirati in spodbuditi, da izkoristijo evropske razvojne priložnosti in so dejavna na ravni EU.

3.5

V raznolikosti mest in njihovih razvojnih politik se je težko znajti, politike razvoja mest EU pa za to vprašanje trenutno ne ponujajo splošne rešitve. Potreben je prilagojen pristop, ki prepoznava pomen partnerstva, civilne družbe in socialnih partnerjev. Rešitve za prihodnost razvojnih strategij bi morale vključevati različne vidike, strokovno znanje in izkušnje ter discipline. EESO v mnenju Revizija teritorialne agende EU, Leipziške listine in agende EU za mesta (2) priporoča uporabo podpornih instrumentov, prilagojenih posameznim vrstam območij, ob upoštevanju subsidiarnosti, da bi ublažili simptome prikrajšanosti, zaostalosti in izolacije v ogroženih regijah.

3.6

Pri financiranju trajnostnega razvoja vseh vrst mest bi bilo treba med njimi zagotoviti lojalno konkurenco, kar pomeni enak dostop do sredstev za majhna in srednje velika mesta. Tej situaciji bi bilo treba prilagoditi tudi načelo o konkurenci in ga vedno upoštevati.

3.7

Nov element, vključen v Ljubljanski dogovor, je predhodna ocena tem. Namen teh ocen je razvoj pragmatičnega, učinkovitega in k rezultatom usmerjenega pristopa, da bi imeli prihodnji konkretni rezultati urbane agende večji učinek. Ocene bodo omogočile tudi prilagoditev meril za izbiro partnerjev. EESO priporoča, naj si deležniki na področju mestne politike in prihodnja tematska partnerstva vedno prizadevajo za izmenjavo dobre prakse, vključno z modeli partnerstev in sodelovanj.

3.8

Za izvajanje akcijskih načrtov tematskih partnerstev bi bilo treba uvesti instrumente za prilagajanje, financirane s sredstvi EU in javnimi sredstvi. Prav tako bi bilo treba za učinkovito izvajanje tematskih partnerstev uvesti prilagojeno podporo (finančne instrumente, nepovratna sredstva in sklade), zlasti za pomoč majhnim in srednje velikim mestom ter organizacijam. Dostop do te podpore bi moral biti tudi pravičen, da majhne organizacije in mesta ne bi bili prezrti.

3.9

Instrumenti, kot so celostne teritorialne naložbe in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, so bili zelo uspešni in z njimi bi bilo treba nadaljevati ter jih okrepiti s stabilnimi in predvidljivimi mehanizmi izvajanja. EESO meni, da je mogoč tudi celostni pristop (3), ki omogoča povezovanje javnih in zasebnih finančnih virov za povečanje zmogljivosti in delitev tveganja tako na področju teritorialnega razvoja kot razvoja mest, vendar le ob demokratičnem nadzoru, preglednem upravljanju in odgovornosti.

3.10

Pri obravnavanju izzivov trajnostnega razvoja mest bi bilo treba vedno razmišljati tudi o inovacijah. Priporočljivo je, da se dostop do inovacij ter izmenjava in razvijanje zamisli zanje prečno vključijo v kohezijsko politiko za obdobje 2021–2027 in partnerske sporazume na ravni držav članic. Preizkušanja novih ustreznih in inovativnih rešitev ne bi smeli zanemariti, zlasti na področjih, kot so tehnologije 4.0, industrija 5.0 ali tehnologije Web3, pa tudi socialne inovacije. Evropska pobuda za mesta je pomembna za krepitev zmogljivosti in podpiranje inovativnih ukrepov.

3.11

V razvojnih politikah bi morali stalno posvečati skrb marginaliziranim regijam in mestom ter njihovemu ranljivemu prebivalstvu, da bi izboljšali kakovost življenja vseh državljanov. Tudi zmanjševanje revščine bi morala biti ena glavnih prednostnih nalog. Dostop do kakovostnega vključujočega izobraževanja, socialnih storitev, zdravstvenega varstva in drugih javnih storitev je ključen za pravično okrevanje mest po pandemiji. Pri razvoju in izvajanju tematskih partnerstev bi bilo treba posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam prebivalcev mest, med drugimi zlasti starejšim, invalidom, manjšinam, priseljencem in beguncem ter socialno, ekonomsko in kulturno prikrajšanim ljudem. Za njihovo vključevanje bi bilo treba krepiti zmogljivosti med procesom. EESO izrecno priporoča, naj bo zmanjševanje novih socialnih, ekonomskih, okoljskih in teritorialnih neenakosti prednostna naloga, za kar je potrebno pravično in raznoliko vključevanje različnih deležnikov.

3.12

V Ljubljanskem dogovoru so opredeljene potrebe po organizacijski in strokovni podpori ter nekatere potrebe po podpori za majhna mesta. Ker urbana agenda EU ostaja neformalna in prostovoljna pobuda, bi morali tudi člani prispevati k podpori partnerstev in izvajanju ukrepov. EESO meni, da bi bilo treba pri tehnični podpori, zahtevani v okviru partnerstev, upoštevati, ali so njihovi končni rezultati trajni. Poleg tega bi bilo treba stalno slediti okrepljenemu, celostnemu in participativnemu pristopu skupaj z zbiranjem in uporabo podatkov za naložbe, temelječe na dokazih.

3.13

Kljub temu so predvidljivi in finančno podprti mehanizmi izvajanja, ki evropske strategije pretvarjajo v konkretne ukrepe, ter ustrezno financiranje na lokalni ravni ključni za majhne in srednje velike mestne oblasti ter za njihovo stalno sodelovanje v procesih urbane agende EU. To načelo bi bilo treba skrbno upoštevati tudi pri izvajanju tematskih partnerstev.

3.14

Kohezijska politika ponuja raznovrstna orodja in instrumente za trajnostni razvoj mest v programskem obdobju 2021–2027. Namen novega cilja politike št. 5 – Evropa, ki je bliže državljanom – je razviti posebna orodja za izvajanje lokalnih razvojnih strategij v mestih in krajih. Minimalni delež sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, namenjen mestom v vsaki državi članici za prednostne naloge in projekte, ki so jih mesta izbrala na podlagi teh strategij, je bil zvišan s 5 % na 8 %. Poleg tega je bila oblikovana evropska pobuda za mesta, da bi mestom ponudili skladnejšo podporo. EESO priporoča, naj se na lokalni ravni stalno seznanja s priložnostmi za tematska partnerstva, ki vključujejo vse ustrezne deležnike, tudi EESO. Delež sredstev, namenjenih vprašanjem mest, bi bil lahko v prihodnje večji.

3.15

Ker so tveganja vse bolj nestanovitna in raznolika, morajo tematska partnerstva prispevati h krepitvi odpornosti in odzivnosti na asimetrične šoke, kot so COVID-19 in druge podobne situacije. Obsojanja vredna vojna v Ukrajini vpliva na razvoj mest v sosednjih državah. Tematska partnerstva bi morala biti prilagojena za obravnavanje kratkoročnih kriz, spremljati pa bi jih morali dolgoročni strateški pristopi.

4.   Posebne ugotovitve

4.1

EESO meni, da morajo biti merila, ki se uporabljajo za izbiro partnerjev v tematskih partnerstvih, bolj natančna. Socialnim partnerjem in organizacijam civilne družbe, vključno s tistimi, ki zastopajo ranljive skupine, kot so med drugimi starejši, invalidi, manjšine, priseljenci in begunci ter socialno, ekonomsko in kulturno prikrajšani ljudje, ne bi smeli odvzeti možnosti, da skupaj z mestnimi oblastmi sodelujejo v izbirnem postopku. Te organizacije bi bilo treba spodbujati in pozivati, naj se vključijo v partnerstva v okviru urbane agende EU.

4.2

EESO je v Dogovoru iz Amsterdama pozvan, naj v okviru svojih pristojnosti prispeva k nadaljnjemu razvoju urbane agende EU, in je eden od deležnikov tega dogovora. Njegova veljavnost je bila ponovno potrjena v izvedbenem dokumentu nove Leipziške listine in Ljubljanskem dogovoru. EESO bi moral imeti v urbani agendi EU in Ljubljanskem dogovoru večjo vlogo. Je pomemben evropski deležnik, pristojen za gospodarske in socialne spremenljivke razvojnih politik, in ima možnosti, strokovno znanje ter legitimnost, da prispeva k trem stebrom Ljubljanskega dogovora: boljšemu financiranju, boljšemu pravnemu urejanju in boljšemu znanju. Njegovo vlogo bi bilo treba formalno priznati in upoštevati v glavnih organih upravljanja Ljubljanskega dogovora; vključen bi moral biti v skupino za urbani razvoj in tehnično pripravljalno skupino urbane agende ter sodelovati na srečanju generalnih direktorjev za urbani razvoj.

4.3

EESO meni, da bi prihodnja tematska partnerstva morala zajemati teme, kot so participativna demokracija, ekonomija blaginje v mestih ter povezave med mesti in podeželjem (4), ki so skladne z zasnovo teritorialnega razvoja, uporabljeno v evropskem strateškem okviru. EESO priporoča, naj se ohrani jasna povezava med postopkom izbire partnerjev in tem ter cilji trajnostnega razvoja na eni strani in prispevki partnerjev pri izvajanju ciljev trajnostnega razvoja na drugi.

4.4

Tematska partnerstva bi bila lahko v prihodnosti združena v tematske sklope, tematske mreže in mreže za razvoj prilagojenih in lokalnih rešitev za mesta. Pri tem bi bilo treba vedno razmišljati o izboljšanju dostopa do mrež, zlasti za majhna in srednje velika mesta. Mesta bi morala biti v okviru tematskih partnerstev v središču pristopa od spodaj navzgor, da bi zagotovili sinergijo med lokalnimi razmerami in ustanovljenimi tematskimi partnerstvi.

4.5

Postopek posvetovanja, ki ga uporabljajo tematska partnerstva, bi moral vključevati vse oblike dialoga in posvetovanj, kot so socialni dialog, dialog z državljani in civilni dialog, ter vse vrste deležnikov civilne družbe, kot so socialni partnerji, nevladne organizacije in državljani.

4.6

EESO predlaga, naj se skupaj s Komisijo in drugimi ustreznimi deležniki ustanovi sekretariat za tematska partnerstva, da bi jih podprli ter zagotovili povezavo z mestnimi politikami na lokalni ravni in tehnično pomoč. Poleg tega bi tako olajšali njihovo oblikovanje in spodbudili izmenjavo dobre prakse o različnih temah. Za učinkovito upravljanje in uspešna tematska partnerstva bi bilo treba nameniti dovolj sredstev, zlasti za izvajanje akcijskih načrtov.

4.7

EESO priporoča, da se okrepi povezava med urbano agendo EU in kohezijsko politiko. Čeprav sta to ločeni politiki in pobudi z različnimi cilji, ki so vključeni v različne okvire, bi med njima morale biti sinergije, zlasti v okviru platforme (5) za izmenjavo znanja in dejavnosti kapitalizacije, ki bodo razvite v okviru evropske pobude za mesta. Sedanji ukrepi za izvajanje tematskih partnerstev bi bili lahko navedeni v operativnih programih, različnih razpisih za zbiranje predlogov ali merilih za ocenjevanje projektov. Rezultati dela v okviru tematskih partnerstev bi se morali upoštevati pri načrtovanju novih operativnih programov kohezijske politike.

4.8

Mestne politike, ki se izvajajo lokalno, in politike EU, zlasti kohezijska, morajo biti bolj skladne in povezane. Potrebna so medsebojno povezana orodja in instrumenti za bolj usklajeno podporo mestom v okviru kohezijske politike ter medsektorsko in medinstitucionalno sodelovanje in povezovanje na strateški in operativni ravni. Regionalno konkurenčnost je treba poleg tega dopolniti s povezljivostjo med mestnimi in podeželskimi območji ter z močno socialno kohezijo v okviru kohezijske politike za obdobje 2021–2027.

4.9

Delovni pogoji, predvidljivost poklicne poti ter dostop do visokokakovostnih delovnih mest, priložnosti in ustreznih plač so pomembne spremenljivke za pravične in poštene procese razvoja mest, ki bi jih bilo treba pri ozelenitvi mest, trajnostni verigi preskrbe s hrano, krožnem gospodarstvu in trajnostnem turizmu obravnavati celostno. Vlaganje v ljudi bi moralo biti še naprej ena glavnih prednostnih nalog razvojnih strategij. Pravičen dostop, enake možnosti in možnost uveljavljanja temeljnih pravic so ključni za uspeh tematskih partnerstev.

4.10

Zaradi koncentracije virov in potreb na mestnih območjih bi bilo treba v okviru evropskega semestra bolj individualno obravnavati učinkovitost politik mestnega razvoja, tako da ne bi bil nihče prezrt in nobeno območje zapostavljeno. Stalno bi se morali truditi za skladnost z drugimi evropskimi instrumenti, kot je evropski steber socialnih pravic.

4.11

Vedno več je povpraševanja po zelo kompleksnih razvojnih strategijah in projektih. EESO predlaga, da lokalne in regionalne oblasti za tovrstne naložbe okrepijo zmogljivosti za državljansko udeležbo, strateško predvidevanje in pripravo na različne scenarije, strateško načrtovanje ter izvajanje javnih naložb. To je ključno za uspešen trajnostni razvoj evropskih mest in za njihovo preusmeritev v ljudi. Pri tem bi bilo treba upoštevati združevanje podatkov iz različnih partnerstev in dostop do njih z uporabo odprtih podatkovnih platform, pa tudi digitalno pravosodje in digitalno demokracijo.

---

(1)  https://ec.europa.eu/regional_policy/policy/themes/urban-development/agenda_en

(2)  UL C 429, 11.12.2020, str. 145.

(3)  Glej mnenje EESO Revizija teritorialne agende EU, Leipziške listine in agende EU za mesta (UL C 429, 11.12.2020, str. 145).

(4)  Mnenje EESO na lastno pobudo Za celostno strategijo za trajnostni razvoj podeželja in mest (UL C 105, 4.3.2022, str. 49).

(5)  https://research-and-innovation.ec.europa.eu/strategy/strategy-2020-2024/our-digital-future/european-research-area/knowledge-exchange-platform_sl