17.12.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 306/1

1)

Preambula se spremeni na naslednji način:

2)

Člen 1 se spremeni na naslednji način:

3)

Vstavi se člen 1a:

„Člen 1a

Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.“

4)

Člen 2 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 2

1.   Cilj Unije je krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov.

2.   Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb.

3.   Unija vzpostavi notranji trg. Prizadeva si za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Spodbuja znanstveni in tehnološki napredek.

Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok.

Spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami.

Spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.

4.   Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je euro.

5.   V odnosih s preostalim svetom Unija podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov.

6.   Unija svoje cilje uresničuje z ustreznimi sredstvi na podlagi pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama.“

5)

Člen 3 se razveljavi in vstavi se člen 3a:

„Člen 3a

1.   Države članice v skladu s členom 3b ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji.

2.   Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. Spoštuje njihove temeljne državne funkcije, zlasti zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in miru ter varovanje nacionalne varnosti. Zlasti nacionalna varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice.

3.   Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb.

Države članice sprejemajo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije.

Države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.“

6)

Vstavi se člen 3b, ki nadomesti člen 5 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti:

„Člen 3b

1.   Za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa pristojnosti. Za izvajanje pristojnosti Unije veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti.

2.   V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje le v mejah pristojnosti, ki so jih s Pogodbama nanjo prenesle države članice za uresničevanje ciljev, določenih v Pogodbah. Države članice ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji.

3.   V skladu z načelom subsidiarnosti Unija deluje na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, le če in kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije.

Institucije Unije uporabljajo načelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Nacionalni parlamenti spoštujejo načelo subsidiarnosti v skladu s postopkom, določenim v tem protokolu.

4.   V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno za doseganje ciljev Pogodb.

Institucije Unije uporabljajo načelo sorazmernosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.“

7)

Člena 4 in 5 se razveljavita.

8)

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

1.   Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine o temeljnih pravicah Evropske unije z dne 7. decembra 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strassbourgu, ki ima enako pravno veljavnost kot Pogodbi.

Z določbami Listine se na nikakršen način ne širijo pristojnosti Unije, določene v Pogodbah.

Pravice, svoboščine in načela Listine se razlagajo v skladu s splošnimi določbami naslova VII Listine o njeni razlagi in uporabi ter ob ustreznem upoštevanju pojasnil iz Listine, ki navajajo vire teh določb.

2.   Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pristop ne spreminja pristojnosti Unije, opredeljene v Pogodbah.

3.   Temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kakor izhajajo iz skupnega ustavnega izročila držav članic so kot splošna načela del prava Unije.“

9)

Člen 7 se spremeni na naslednji način:

10)

Vstavi se nov člen 7a:

„Člen 7a

1.   Unija razvija posebne odnose z državami v svojem sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja.

2.   Za namene odstavka 1 lahko Unija s temi državami sklepa posebne sporazume. Ti sporazumi lahko vsebujejo vzajemne pravice in obveznosti, kakor tudi možnost skupnega delovanja. O izvajanju teh sporazumov potekajo redna posvetovanja.“

11)

Določbe naslova II se vključijo v Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti, kakor je bila spremenjena in ki se preimenuje v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

12)

Naslov II in člen 8 se nadomestita z novim naslovom in s členi 8 do 8c:

„NASLOV II

DOLOČBE O DEMOKRATIČNIH NAČELIH

Člen 8

Unija pri vseh svojih dejavnostih spoštuje načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij, organov, uradov in agencij. Vsi državljani držav članic so državljani Unije. Državljanstvo Unije se doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomešča.

Člen 8a

1.   Delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji.

2.   Državljani so na ravni Unije neposredno zastopani v Evropskem parlamentu.

Države članice v Evropskem svetu predstavljajo voditelji držav ali vlad in v Svetu njihove vlade, ki so demokratično odgovorni bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim državljanom.

3.   Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.

4.   Politične stranke na evropski ravni prispevajo k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje državljanov Unije.

Člen 8b

1.   Institucije dajejo državljanom in predstavniškim združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije.

2.   Institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo.

3.   Evropska komisija izvaja obsežna posvetovanja z udeleženimi stranmi, da se zagotovi usklajenost in preglednost delovanja Unije.

4.   Najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila držav članic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije.

Postopki in pogoji, potrebni za predložitev take pobude, se določijo v skladu s prvim pododstavkom člena 21 Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Člen 8c

Nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije, tako da:

13)

Določbe naslova III se razveljavijo. Naslov III se nadomesti z novim naslovom:

14)

Člen 9 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 9

1.   Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov.

Institucije Unije so:

2.   Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3.   Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4.   Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.“

15)

Vstavi se člen 9a:

„Člen 9a

1.   Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo političnega nadzora in posvetovanja v skladu s Pogodbama. Izvoli predsednika Komisije.

2.   Evropski parlament je sestavljen iz predstavnikov državljanov Unije. Njihovo število ne sme preseči sedemsto petdeset, poleg predsednika. Državljani so v Evropskem parlamentu zastopani proporcionalno upadajoče, z najnižjim pragom šestih članov na državo članico. Nobena država članica nima več kot šestindevetdeset sedežev.

Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo soglasno sprejme sklep o sestavi Evropskega parlamenta ob upoštevanju načel iz prvega pododstavka.

3.   Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem za dobo petih let.

4.   Evropski parlament izvoli svojega predsednika in svoje predsedstvo med svojimi člani.“

16)

Vstavi se člen 9b:

„Člen 9b

1.   Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude za njen razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in prednostne cilje. Ne opravlja zakonodajne funkcije.

2.   Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad držav članic skupaj z njegovim predsednikom in predsednikom Komisije. Pri njegovem delu sodeluje visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

3.   Evropski svet se sestane dvakrat v vsakem polletju na sklic svojega predsednika. Glede na dnevni red, lahko člani Evropskega sveta sklenejo, da vsakemu od njih pri delu pomaga minister, predsedniku Komisije pa član Komisije. Če razmere tako zahtevajo, predsednik skliče izredno zasedanje Evropskega sveta.

4.   Evropski svet odloča soglasno, razen če Pogodbi ne določata drugače.

5.   Evropski svet izvoli svojega predsednika s kvalificirano večino za dobo dveh let in pol, z možnostjo enkratne ponovne izvolitve. V primeru njegove zadržanosti ali hude kršitve ga Evropski svet po istem postopku razreši.

6.   Predsednik Evropskega sveta:

V zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, predsednik Evropskega sveta na svoji ravni in v tej vlogi predstavlja Unijo navzven, ne da bi to posegalo v pooblastila visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

Predsednik Evropskega sveta ne sme imeti nacionalnega mandata.“

17)

Vstavi se člen 9c:

„Člen 9c

1.   Svet skupaj z Evropskim parlamentom opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo oblikovanja politike in usklajevanja v skladu s Pogodbama.

2.   Svet sestavlja po en predstavnik vsake države članice na ministrski ravni, pooblaščen za prevzemanje obveznosti v imenu vlade države članice, ki jo predstavlja, in za izvrševanje glasovalne pravice.

3.   Svet odloča s kvalificirano večino, če Pogodbi ne določata drugače.

4.   Od 1. novembra 2014 je kvalificirana večina najmanj 55 % članov Sveta, ki jo tvori najmanj petnajst članov in ki predstavljajo države članice, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva Unije.

Za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, so potrebni najmanj štirje člani Sveta, sicer se šteje, da je kvalificirana večina dosežena.

Druge podrobnosti glasovanja s kvalificirano večino so določene v členu 205(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

5.   Prehodne določbe o opredelitvi kvalificirane večine, ki se uporabljajo do 31. oktobra 2014, in prehodne določbe, ki se bodo uporabljale med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 so vključene v Protokol o prehodnih določbah.

6.   Svet zaseda v različnih sestavah, katerih seznam se sprejme v skladu s členom 201b Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Svet za splošne zadeve skrbi za doslednost dela različnih sestav Sveta. Skupaj s predsednikom Evropskega sveta in Komisijo skrbi za pripravo zasedanj Evropskega sveta in nadaljnje ukrepanje.

Svet za zunanje zadeve v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta oblikuje zunanje delovanje Unije in zagotavlja doslednost ukrepanja Unije.

7.   Za pripravo dela Sveta je odgovoren Odbor stalnih predstavnikov vlad držav članic.

8.   Svet zaseda javno, ko odloča in glasuje o osnutku zakonodajnega akta. V ta namen ima vsako zasedanje Sveta dva dela, del namenjen razpravi o zakonodajnih aktih Unije in del namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne.

9.   Sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo predstavniki držav članic v Svetu po načelu enakopravne rotacije pod pogoji, določenimi v skladu s členom 201b Pogodbe o delovanju Evropske unije.“

18)

Vstavi se člen 9d:

„Člen 9d

1.   Komisija spodbuja splošni interes Unije in v ta namen sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi. Skrbi za uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča Evropske unije. Izvršuje proračun in upravlja programe. V skladu s Pogodbama opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno funkcijo. Razen pri skupni zunanji in varnostni politiki in v drugih primerih, predvidenih v Pogodbah, zagotavlja zastopanje Unije navzven. Daje pobude za letno in večletno načrtovanje Unije z namenom doseči med-institucionalne sporazume.

2.   Če Pogodbi ne določata drugače, se lahko zakonodajni akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Drugi akti se sprejemajo na predlog Komisije, če je to predvideno v Pogodbah.

3.   Mandat Komisije je pet let.

Člani Komisije so izbrani na podlagi svoje splošne usposobljenosti in zavzetosti za Evropo, med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna.

Komisija je pri izvrševanju svojih obveznosti popolnoma neodvisna. Brez poseganja v člen 9e(2) člani Komisije ne smejo zahtevati niti sprejemati navodil od posameznih vlad, institucij, organov, uradov ali agencij. Vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo ali opravljanjem njihovih nalog.

4.   Komisijo, imenovano med dnem začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe in 31. oktobrom 2014, sestavlja po en državljan vsake države članice, vključno z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki je eden od njenih podpredsednikov.

5.   Od 1. novembra 2014 število članov Komisije skupaj z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ustreza dvema tretjinama števila držav članic, razen če Evropski svet soglasno ne odloči o spremembi tega števila.

Člani Komisije so izbrani med državljani držav članic po sistemu popolnoma enakopravne rotacije med državami članicami, s čimer se izrazi demografski in geografski razpon celote držav članic. Ta sistem soglasno vzpostavi Evropski svet v skladu s členom 211a Pogodbe o delovanju Evropske unije.

6.   Predsednik Komisije:

Član Komisije odstopi na zahtevo predsednika. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko na zahtevo predsednika odstopi v skladu s postopkom iz člena 9e(1).

7.   Ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropski svet s kvalificirano večino Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Komisije. Evropski parlament izvoli tega kandidata z večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku.

Svet v medsebojnem soglasju z izvoljenim predsednikom sprejme seznam drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje za člane Komisije. Osebe so izbrane na podlagi predlogov držav članic v skladu z merili iz drugega pododstavka odstavka 3 in drugega pododstavka odstavka 5.

Predsednika, visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in druge člane Komisije kot kolegij z glasovanjem potrdi Evropski parlament. Na podlagi te potrditve Evropski svet s kvalificirano večino imenuje Komisijo.

8.   Komisija je kot kolegij odgovorna Evropskemu parlamentu. Evropski parlament lahko v skladu s členom 201 Pogodbe o delovanju Evropske unije glasuje o predlogu nezaupnice Komisiji. Če je nezaupnica izglasovana, člani Komisije kolektivno odstopijo, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pa odstopi s funkcije, ki jo opravlja v Komisiji.“

19)

Vstavi se nov člen 9e:

„Člen 9e

1.   Evropski svet imenuje visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko s kvalificirano večino in s soglasjem predsednika Komisije. Evropski svet lahko zaključi njegov mandat po enakem postopku.

2.   Visoki predstavnik vodi skupno zunanjo in varnostno politiko Unije. S svojimi predlogi prispeva k oblikovanju te politike in jo izvaja po pooblastilu Sveta. Enako velja za skupno varnostno in obrambno politiko.

3.   Visoki predstavnik predseduje Svetu za zunanje zadeve.

4.   Visoki predstavnik je eden od podpredsednikov Komisije. Skrbi za doslednost zunanjega delovanja Unije. V Komisiji je odgovoren za njene obveznosti na področju zunanjih odnosov in za usklajevanje drugih vidikov zunanjega delovanja Unije. Pri izvajanju teh obveznosti v Komisiji, in izključno glede teh obveznosti, visoki predstavnik upošteva postopke, ki urejajo delovanje Komisije, kolikor je to združljivo z odstavkoma 2 in 3.“

20)

Vstavi se člen 9f:

„Člen 9f

1.   Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Splošno sodišče in specializirana sodišča. Zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb.

Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki jih ureja pravo Unije.

2.   Sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake države članice. Sodišču pomagajo generalni pravobranilci.

Splošno sodišče ima najmanj po enega sodnika iz vsake države članice.

Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča ter sodniki Splošnega sodišča se izberejo med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje iz členov 223 in 224 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Vlade držav članic jih v medsebojnem soglasju imenujejo za dobo šestih let. Sodniki in generalni pravobranilci, ki jim mandat poteče, so lahko ponovno imenovani.

3.   Sodišče Evropske unije v skladu z določbami Pogodb:

21)

Določbe naslova IV so vključene v Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, kakor je bila spremenjena.

22)

Naslov IV povzema poimenovanje naslova VII, „DOLOČBE O OKREPLJENEM SODELOVANJU“, členi 27a do 27e, členi 40 do 40b in členi 43 do 45 pa se nadomestijo z naslednjim členom 10, ki prav tako nadomesti člene 11 in 11a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti. Te iste člene prav tako nadomestijo členi 280a do 280i Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je to navedeno tudi v členu 2, točka 278) te pogodbe:

„Člen 10

1.   Države članice, ki želijo med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na področjih, ki niso v izključni pristojnosti Unije, lahko v mejah in v skladu s postopki ter pod pogoji, določenimi v tem členu in v členih 280a do 280i Pogodbe o delovanju Evropske unije, uporabijo njene institucije in izvajajo te pristojnosti ob uporabi ustreznih določb Pogodb.

Okrepljeno sodelovanje je namenjeno uresničevanju ciljev Unije, zaščiti njenih interesov in krepitvi njenih integracijskih procesov. V skladu s členom 280c Pogodbe o delovanju Evropske unije se lahko vsaka država članica kadar koli vključi v to sodelovanje.

2.   Svet sprejme sklep, s katerim odobri okrepljeno sodelovanje kot zadnje sredstvo, če ugotovi, da Unija kot celota ne more doseči ciljev takega sodelovanja v razumnem roku, in če se sodelovanja udeleži najmanj devet držav članic. Svet odloča v skladu s postopkom, določenim v členu 280d Pogodbe o delovanju Evropske unije.

3.   Vsi člani Sveta lahko sodelujejo pri njegovih razpravah, glasujejo pa samo tisti člani Sveta, ki predstavljajo države članice, udeležene pri okrepljenem sodelovanju. Podrobnosti glasovanja so določene v členu 280e Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.   Akti, sprejeti v okviru okrepljenega sodelovanja, so zavezujoči samo za udeležene države članice. Niso del pravnega reda, ki ga morajo sprejeti države kandidatke za pristop k Uniji.“

23)

Poimenovanje naslova V se nadomesti z naslednjim: „SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU UNIJE IN POSEBNE DOLOČBE O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI“.

24)

Vstavi se poglavje 1 in člena 10a in 10b:

„POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU UNIJE

Člen 10a

1.   Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava.

Unija si prizadeva razvijati odnose in graditi partnerstvo s tretjimi državami in mednarodnimi, regionalnimi ali svetovnimi organizacijami, ki z njo delijo načela iz prvega pododstavka. Zavzema se za večstranske rešitve skupnih problemov, zlasti v okviru Združenih narodov.

2.   Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih mednarodnih odnosov za:

3.   Unija pri oblikovanju in izvajanju svojih zunanjih dejavnosti na različnih področjih iz tega naslova in iz petega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zunanjih vidikov svojih drugih politik spoštuje načela in uresničuje cilje iz odstavkov 1 in 2.

Unija skrbi za usklajenost različnih področij svojega zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi politikami. Svet in Komisija, ki jima pomaga visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zagotavljata to usklajenost in v ta namen sodelujeta.

Člen 10b

1.   Evropski svet določa strateške interese in cilje Unije na podlagi načel in ciljev iz člena 10a.

Sklepi Evropskega sveta o strateških interesih in ciljih Unije se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko ter na druga področja zunanjega delovanja Unije. Zadevajo lahko odnose Unije s posamezno državo ali regijo, lahko pa so tudi tematsko usmerjeni. Določijo se njihovo trajanje in sredstva, ki jih dajo na razpolago Unija in države članice.

Evropski svet odloča soglasno na priporočilo Sveta, ki ga ta sprejme v skladu z ureditvijo za vsako področje. Sklepi Evropskega sveta se izvajajo v skladu s postopki iz Pogodb.

2.   Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisija lahko Svetu predložita skupne predloge, prvi s področja skupne zunanje in varnostne politike, druga pa s preostalih področij zunanjega delovanja.“

25)

Vstavita se naslednja naslova:

26)

Vstavi se nov člen 10c:

„Člen 10c

Delovanje Unije na mednarodni ravni v smislu tega poglavja temelji na načelih in uresničuje cilje ter je v skladu s splošnimi določbami iz poglavja 1.“

27)

Člen 11 se spremeni na naslednji način:

28)

Člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Unija vodi skupno zunanjo in varnostno politiko z:

29)

Člen 13 se spremeni na naslednji način:

30)

Vstavi se nov člen 13a:

„Člen 13a

1.   Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki predseduje Svetu za zunanje zadeve, s svojimi predlogi prispeva k oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike in zagotavlja izvajanje sklepov, ki sta jih sprejela Evropski svet in Svet.

2.   Visoki predstavnik zastopa Unijo v zadevah, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko. V imenu Unije vodi politični dialog s tretjimi stranmi in izraža stališča Unije v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah.

3.   Visokemu predstavniku pri izpolnjevanju njegovih nalog pomaga Evropska služba za zunanje delovanje. Ta služba opravlja svoje delo v sodelovanju z diplomatskimi službami držav članic in jo sestavljajo uradniki iz ustreznih oddelkov generalnega sekretariata Sveta in Komisije ter napoteno osebje iz nacionalnih diplomatskih služb. Sklep Sveta določa organizacijo in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje. Svet odloča na predlog visokega predstavnika po posvetovanju z Evropskim parlamentom in po odobritvi Komisije.“

31)

Člen 14 se spremeni na naslednji način:

32)

Na začetku člena 15 se besedilo „Svet sprejema skupna stališča. V skupnih stališčih je opredeljen ...“ nadomesti z besedilom „Svet sprejema sklepe, ki opredeljujejo ...“, zadnji besedi „skupnimi stališči“ pa se nadomestita s „stališči Unije“.

33)

Vstavi se člen 15a, ki povzema besedilo člena 22, z naslednjimi spremembami:

34)

Vstavi se člen 15b, ki povzema besedilo člena 23 z naslednjimi spremembami:

35)

Člen 16 se spremeni se na naslednji način:

36)

Besedilo člena 17 postane člen 28a in se spremeni kakor je opisano v točki 49.

37)

Člen 18 se spremeni na naslednji način:

38)

Člen 19 se spremeni na naslednji način:

39)

Člen 20 se spremeni na naslednji način:

40)

Člen 21 se spremeni na naslednji način:

41)

Besedilo člena 22 postane člen 15a; spremeni se, kakor je navedeno v točki 33.

42)

Besedilo člena 23 postane člen 15b; spremeni se, kakor je navedeno v točki 34.

43)

Člen 24, se nadomesti z naslednjim:

„Člen 24

Unija lahko z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami sklepa sporazume na področjih iz tega poglavja.“

44)

Člen 25 se spremeni na naslednji način:

45)

Člena 26 in 27 se razveljavita. Vstavita se člena 25a in 25b, pri čemer člen 25b nadomesti člen 47:

„Člen 25a

V skladu s členom 16b Pogodbe o delovanju Evropske unije in z odstopanjem od odstavka 2 navedenega člena Svet sprejme sklep o določitvi pravil o varstvu fizičnih oseb, ko države članice obdelujejo osebne podatke pri opravljanju dejavnosti s področja uporabe tega poglavja, in o prostem pretoku takih podatkov. Upoštevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi.

Člen 25b

Izvajanje skupne zunanje in varnostne politike ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije iz členov 2b do 2e Pogodbe o delovanju Evropske unije.

Prav tako izvajanje politik iz navedenih členov ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti Unije iz tega poglavja.“

46)

Členi 27a do 27e o okrepljenem sodelovanju se nadomestijo s členom 10 v skladu s točko 22.

47)

Člen 28 se spremeni na naslednji način:

48)

Vstavi se naslednji nov oddelek 2:

49)

Vstavi se člen 28a, ki povzema besedilo člena 17 z naslednjimi spremembami:

50)

Vstavijo se novi členi 28b do 28e:

„Člen 28b

1.   Misije iz prvega odstavka člena 28a, pri katerih lahko Unija uporabi civilna in vojaška sredstva, vključujejo skupne operacije razoroževanja, humanitarne in reševalne misije, vojaško svetovanje in pomoč, misije za preprečevanje sporov in ohranjanje miru, bojne operacije za krizno upravljanje, vključno z vzpostavljanjem miru in pokonfliktno stabilizacijo. Vse te misije lahko prispevajo k boju proti terorizmu, skupaj s pomočjo tretjim državam v boju proti terorizmu na njihovih ozemljih.

2.   Svet sprejme sklepe v zvezi z misijami iz odstavka 1, s katerimi določi njihove cilje in obseg ter splošne pogoje za njihovo izvajanje. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pod nadzorom Sveta ter v tesnem sodelovanju in stalnem stiku s Političnim in varnostnim odborom skrbi za usklajevanje med civilnimi in vojaškimi vidiki takšnih ukrepov.

Člen 28c

1.   V okviru sklepov, sprejetih v skladu s členom 28b, lahko Svet izvedbo misije zaupa skupini držav članic, ki to želijo in imajo ustrezne zmogljivosti za takšno misijo. Te države članice se, v sodelovanju z visokim predstavnikom Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, med seboj dogovorijo glede vodenja misije.

2.   Države članice, ki sodelujejo pri izvajanju misije, na lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice o njenem poteku redno obveščajo Svet. Če ima izvajanje misije večje posledice ali zahteva spremembo cilja, obsega in pogojev misije, določenih v sklepih iz odstavka 1, te države nemudoma obvestijo Svet. V takih primerih Svet sprejme potrebne sklepe.

Člen 28d

1.   Naloge Evropske obrambne agencije iz člena 28a(3), ki je podrejena Svetu, so:

2.   V Evropski obrambni agenciji lahko sodelujejo vse države članice, ki to želijo. Svet s kvalificirano večino sprejme sklep o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Agencije. Sklep upošteva raven dejanskega sodelovanja pri dejavnostih Agencije. Znotraj Agencije se oblikujejo posebne skupine, v katerih sodelujejo države članice, ki izvajajo skupne projekte. Agencija izvaja svoje naloge po potrebi v povezavi s Komisijo.

Člen 28e

1.   Države članice, ki se želijo vključiti v stalno strukturno sodelovanje iz člena 28a(6), izpolnjujejo merila in so sprejele obveznosti o vojaških zmogljivostih iz Protokola o stalnem strukturnem sodelovanju, o svoji nameri uradno obvestijo Svet in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko.

2.   V treh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 1 Svet sprejme sklep o stalnem strukturnem sodelovanju in sestavi seznam vključenih držav članic. Svet odloča s kvalificirano večino po posvetovanju z visokim predstavnikom.

3.   Država članica, ki se želi pozneje vključiti v stalno strukturno sodelovanje, o svoji nameri uradno obvesti Svet in visokega predstavnika.

Svet sprejme sklep o potrditvi sodelovanja države članice, ki izpolnjuje merila in prevzema obveznosti iz členov 1 in 2 Protokola o stalnem strukturnem sodelovanju. Svet odloča s kvalificirano večino po posvetovanju z visokim predstavnikom. Glasujejo le člani Sveta, ki predstavljajo vključene države članice.

Kvalificirana večina se določi v skladu s členom 205(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

4.   Če vključena država članica meril ne izpolnjuje več ali ni več sposobna izpolnjevati sprejetih obveznosti iz členov 1 in 2 Protokola o stalnem strukturnem sodelovanju, lahko Svet sprejme sklep o mirovanju sodelovanja zadevne države članice.

Svet odloča s kvalificirano večino. Glasujejo le člani Sveta, ki predstavljajo vključene države članice, z izjemo zadevne države članice.

Kvalificirana večina se določi v skladu s členom 205(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

5.   Vključena država članica, ki želi izstopiti iz stalnega strukturnega sodelovanja, o svoji odločitvi uradno obvesti Svet, ki se seznani s tem, da zadevna država članica vanj ni več vključena.

6.   Sklepi in priporočila Sveta, sprejeti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, razen tistih iz odstavkov 2 do 5, se sprejmejo soglasno. Za namene tega odstavka soglasje pomeni samo glasove predstavnikov vključenih držav članic.“

51)

Členi 29 do 39 naslova VI o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah in o policijskem sodelovanju se nadomestijo z določbami poglavij 1, 4 in 5 naslova IV tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Kakor je navedeno v členu 2, točke 64), 67) in 68) te pogodbe, se člen 29 nadomesti s členom 61 Pogodbe o delovanju Evropske unije, člen 30 se nadomesti s členi 69f in 69g iste pogodbe in člen 31 se nadomesti s členi 69a, 69b in 69d omenjene pogodbe; člen 32 se nadomesti s členom 61e omenjene pogodbe in člen 36 se nadomesti s členom 61d. Poimenovanje naslova se črta, oštevilči pa se s številko naslova o končnih določbah.

52)

Členi 40 do 40b naslova VI in členi 43 do 45 naslova VII o okrepljenem sodelovanju se v skladu s točko 22 nadomestijo s členom 10, naslov VII pa se razveljavi.

53)

Člena 41 in 42 se razveljavita.

54)

Naslov VIII o končnih določbah postane naslov VI; ta naslov in členi 48, 49 in 53 se spremenijo, kakor je navedeno v točkah 56, 57 in 61. Člen 47 se nadomesti s členom 25b, kakor je navedeno v točki 45, členi 46 do 50 pa se razveljavijo.

55)

Vstavi se nov člen 46a:

„Člen 46a

Unija je pravna oseba.“

56)

Člen 48 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 48

1.   Pogodbi se lahko spremenita po rednem postopku za spremembo Pogodb. Spremenita se lahko tudi po poenostavljenih postopkih za spremembo Pogodb.

2.   Vlada vsake države članice, Evropski parlament ali Komisija lahko Svetu predlagajo spremembo Pogodb. Namen teh predlogov je lahko med drugim povečati ali zmanjšati pristojnosti, ki so na Unijo prenesene s Pogodbama. Te predloge Svet predloži Evropskemu svetu in o njih uradno obvesti nacionalne parlamente.

3.   Če Evropski svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo z navadno večino sprejme sklep o preučitvi predlaganih sprememb, predsednik Evropskega sveta skliče Konvencijo predstavnikov nacionalnih parlamentov, voditeljev držav ali vlad držav članic, Evropskega parlamenta in Komisije. Pri institucionalnih spremembah na monetarnem področju se posvetuje tudi z Evropsko centralno banko. Konvencija preuči osnutke sprememb in s soglasjem sprejme priporočilo za konferenco predstavnikov vlad držav članic, kakor je predvidena v odstavku 4.

Evropski svet lahko po odobritvi Evropskega parlamenta z navadno večino odloči, da ne skliče Konvencije, če obseg predlaganih sprememb tega ne upravičuje. V tem primeru Evropski svet določi mandat konference predstavnikov vlad držav članic.

4.   Konferenco predstavnikov vlad držav članic skliče predsednik Sveta, da se v medsebojnem soglasju sporazumejo o spremembah te pogodbe.

Spremembe začnejo veljati, ko jih ratificirajo vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

5.   Če v dveh letih po podpisu Pogodbe, ki spreminja Pogodbi, štiri petine držav članic to pogodbo ratificira, ena ali več držav članic pa ima težave v postopku ratifikacije, zadevo obravnava Evropski svet.

6.   Vlada vsake države članice, Evropski parlament ali Komisija lahko Evropskemu svetu predloži spremembo vseh ali nekaterih določb tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije o notranjih politikah in ukrepih Unije.

Evropski svet lahko sprejme sklep o spremembi vseh ali nekaterih določb tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije. Evropski svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo, pri institucionalnih spremembah na monetarnem področju pa z Evropsko centralno banko. Ta sklep začne veljati šele, ko ga države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

S sklepom iz drugega pododstavka se ne smejo povečati pristojnosti, ki so na Unijo prenesene s Pogodbama.

7.   Kadar Svet v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije ali naslovom V te pogodbe na določenem področju ali v določenem primeru odloča soglasno, lahko Evropski svet sprejme sklep, s katerim Svet pooblašča, da na tem področju ali v tem primeru lahko odloča s kvalificirano večino. Ta pododstavek se ne uporablja za sklepe o vojaških ali obrambnih zadevah.

Kadar Svet v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije sprejme zakonodajne akte po posebnem zakonodajnem postopku, lahko Evropski svet sprejme sklep, po katerem se ti zakonodajni akti lahko sprejmejo po rednem zakonodajnem postopku.

Vsaka pobuda Evropskega sveta na podlagi prvega ali drugega pododstavka, se posreduje nacionalnim parlamentom. Če nacionalni parlament v šestih mesecih od dne takega posredovanja pobude izjavi, da temu nasprotuje, se sklep iz prvega ali drugega pododstavka ne sprejme. Če nasprotovanja ni, Evropski svet sklep lahko sprejme.

Za sprejetje sklepa iz prvega ali drugega pododstavka Evropski svet odloča soglasno po odobritvi Evropskega parlamenta, ki odloča z večino svojih članov.“

57)

Prvi pododstavek člena 49 se spremeni na naslednji način:

58)

Vstavi se nov člen 49a:

„Člen 49a

1.   Vsaka država članica se lahko v skladu s svojimi ustavnimi pravili odloči za izstop iz Unije.

2.   Država članica, ki se odloči izstopiti, o svoji nameri uradno obvesti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih določi Evropski svet, se Unija pogaja in sklene s to državo sporazum o podrobnostih izstopa, ki upošteva okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo. Pogajanja o tem sporazumu potekajo v skladu s členom 188n(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Svet s kvalificirano večino po odobritvi Evropskega parlamenta sklene sporazum v imenu Unije.

3.   Pogodbi se za zadevno državo prenehata uporabljati z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa dve leti po uradnem obvestilu iz odstavka 2, razen če Evropski svet po dogovoru z zadevno državo članico soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša.

4.   Za namene odstavkov 2 in 3 član Evropskega sveta in Sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Svetu in v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi.

Kvalificirana večina se določi v skladu s členom 205(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije.

5.   Če država, ki je izstopila iz Unije, zaprosi za ponoven pristop, prošnjo vloži po postopku iz člena 49.“

59)

Vstavi se člen 49b:

„Člen 49b

Protokoli in priloge so sestavni del Pogodb.“

60)

Vstavi se člen 49c:

„Člen 49c

1.   Pogodbi se uporabljata za Kraljevino Belgijo, Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko republiko, Irsko, Italijansko republiko, Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska.

2.   Ozemeljska veljavnost Pogodb je določena v členu 311a Pogodbe o delovanju Evropske unije.“

61)

Člen 53 se spremeni se na naslednji način:

1)

Naslov Pogodbe se nadomesti z naslovom „Pogodba o delovanju Evropske unije“.

2)

Povsod v Pogodbi se:

3)

V naslednjih členih se po besedi „Svet“ vstavi besedilo „po posebnem zakonodajnem postopku“, besedilo „na predlog Komisije“ pa se črta:

4)

V naslednjih členih se za besedo „Svet“ vstavi besedilo „z navadno večino“:

5)

V naslednjih členih se besedilo „po posvetovanju z Evropskim parlamentom“ nadomesti z besedilom „po odobritvi Evropskega parlamenta“:

6)

V naslednjih členih se beseda „institucija“ v vseh sklonih in številih nadomesti z „institucija, organ, urad ali agencija“ v ustreznem sklonu in številu, pri čemer se stavek po potrebi ustrezno slovnično prilagodi:

7)

V naslednjih členih se beseda „Sodišče“ (razen v besedni zvezi „Sodišče prve stopnje“) v vseh sklonih nadomesti s „Sodišče Evropske unije“ v ustreznem sklonu:

8)

V naslednjih členih se sklicevanje na drug člen Pogodbe nadomesti s sklicevanjem na člen Pogodbe o Evropski uniji:

9)

V slovenski različici te pogodbe se v naslednjih členih beseda „odločba“ ali „odločitev“ nadomesti z besedo „sklep“ v ustreznem sklonu:

10)

Besedilo „SO SKLENILI ustanoviti EVROPSKO SKUPNOST in so v ta namen imenovali ...“ se nadomesti z besedilom „SO v ta namen IMENOVALI ...“.

11)

Člen 1 in 2 se razveljavita. Vstavi se člen 1a:

„Člen 1a

1.   Ta pogodba ureja delovanje Unije in določa področja, razmejitev in način izvajanja njenih pristojnosti.

2.   Ta pogodba in Pogodba o Evropski uniji sta temeljni Pogodbi Unije. Za ti pogodbi, ki imata enako pravno veljavnost, se uporablja poimenovanje ‚Pogodbi‘.“

12)

Vstavi se novi naslov in novi členi 2a do 2e:

„NASLOV I

VRSTE IN PODROČJA PRISTOJNOSTI UNIJE

Člen 2a

1.   Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju izključno pristojnost, lahko samo Unija izdaja zakonodajne in sprejema pravno zavezujoče akte; države članice lahko tako ukrepajo same le, če jih Unija za to pooblasti, ali za izvajanje aktov Unije.

2.   Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, lahko Unija in države članice na tem področju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Države članice ponovno izvajajo svojo pristojnost, kolikor se je Unija odločila, da bo svojo pristojnost prenehala izvajati.

3.   Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike in politike zaposlovanja v okviru ureditev iz te pogodbe, za opredelitev katerih je pristojna Unija.

4.   Unija je v skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji pristojna za opredelitev in izvajanje skupne zunanje in varnostne politike, vključno s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike.

5.   Unija je na nekaterih področjih in pod pogoji, določenimi s Pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, ne da bi s tem nadomestila pristojnost držav članic na teh področjih.

Pravno zavezujoči akti Unije, sprejeti na podlagi določb iz Pogodb, ki se nanašajo na ta področja, ne smejo vključevati usklajevanja zakonov in drugih predpisov držav članic.

6.   Obseg in načini izvajanja pristojnosti Unije so določeni z ustreznimi določbami za vsako področje iz Pogodb.

Člen 2b

1.   Unija ima izključno pristojnost na naslednjih področjih:

2.   Unija ima tudi izključno pristojnost za sklenitev mednarodnega sporazuma, kadar je ta sklenitev predvidena v zakonodajnem aktu Unije ali je potrebna, da se Uniji omogoči izvajanje njene notranje pristojnosti, ali kolikor lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.

Člen 2c

1.   Unija si deli pristojnost z državami članicami, če ji Pogodbi dodeljujeta pristojnost, ki se ne nanaša na področja iz členov 2b in 2e.

2.   Deljena pristojnost med Unijo in državami članicami velja za naslednja glavna področja:

3.   Na področjih raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja ima Unija pristojnost ukrepanja, zlasti za opredelitev in izvajanje programov, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti.

4.   Na področjih razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ima Unija pristojnost ukrepanja in vodenja skupne politike, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti.

Člen 2d

1.   Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike znotraj Unije. V ta namen Svet sprejema ukrepe, zlasti širše smernice za te politike.

Za države članice, katerih valuta je euro, se uporabljajo posebne določbe.

2.   Unija sprejme ukrepe za zagotovitev usklajevanja politik zaposlovanja držav članic, zlasti z opredelitvijo smernic za te politike.

3.   Unija lahko daje pobude za zagotovitev usklajevanja socialnih politik držav članic.

Člen 2e

Unija je pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. Takšni ukrepi na evropski ravni se nanašajo na naslednja področja:

13)

Vstavi se naslov in člen 2f:

„NASLOV II

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 2f

Unija skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev in v skladu z načelom prenosa pristojnosti.“

14)

Člen 3(1) se razveljavi. Njegov drugi odstavek se spremeni, kakor sledi: besedilo „... dejavnostih iz tega člena“ se nadomesti z besedilom „... svojih dejavnostih“ in ostane neoštevilčen.

15)

Besedilo člena 4 postane člen 97b. Spremeni se, kakor je opisano v točki 85.

16)

Člen 5 se razveljavi in se nadomesti s členom 3b Pogodbe o Evropski uniji.

17)

Vstavi se člen 5a:

„Člen 5a

Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem človekovega zdravja.“

18)

Vstavi se člen 5b:

„Člen 5b

Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti si Unija prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.“

19)

V členu 6 se črta besedilo „iz člena 3“.

20)

Vstavi se člen 6a z besedilom člena 153(2).

21)

Vstavi se člen 6b z besedilom določbe Protokola o zaščiti in dobrem počutju živali; po besedi „kmetijstva“ se doda „, ribištva,“, besedilo „... in raziskav,“ se nadomesti z „... raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja,“, po besedilu „... dobrem počutju živali“ pa se doda „kot čutečih bitij“.

22)

Razveljavijo se členi 7 do 10. Člena 11 in 11a se nadomestita s členom 10 Pogodbe o Evropski uniji in s členoma 280a do 280i Pogodbe o delovanju Evropske unije, kakor je opisano v točki 278).

23)

Besedilo člena 12 postane člen 16d.

24)

Besedilo člena 13 postane člen 16e. Spremeni se kakor je navedeno v točki 33.

25)

Besedilo člena 14 postane člen 22a. Spremeni se kakor je navedeno v točki 41.

26)

Besedilo člena 15 postane člen 22b. Spremeni se kakor je navedeno v točki 42.

27)

Člen 16 se spremeni na naslednji način:

28)

Vstavi se člen 16a z besedilom člena 255 in se spremeni na naslednji način:

29)

Vstavi se člen 16b, ki nadomesti člen 286:

„Člen 16b

1.   Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj.

2.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določata pravila o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic v okviru dejavnosti s področja uporabe prava Unije, in o prostem pretoku takih podatkov. Upoštevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi.

Pravila, sprejeta na podlagi tega člena, ne posegajo v posebna pravila iz člena 25a Pogodbe o Evropski uniji.“

30)

Vstavi se nov člen 16c:

„Člen 16c

1.   Unija spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj.

2.   Enako Unija spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu.

3.   Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdržuje odprt, pregleden in reden dialog.“

31)

Naslov drugega dela se nadomesti z naslednjim: „NEDISKRIMINACIJA IN DRŽAVLJANSTVO UNIJE“.

32)

Vstavi se člen 16d z besedilom člena 12.

33)

Vstavi se člen 16e z besedilom člena 13; v odstavku 2 se besedilo „Kadar Svet sprejme ...“ nadomesti z „Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta temeljna načela za...“, na koncu člena pa se črta besedilo „..., odloča v skladu s postopkom iz člena 251“.

34)

Člen 17 se spremeni se na naslednji način:

35)

Člen 18 se spremeni na naslednji način:

36)

V členu 20 se besedilo „... med seboj določijo potrebna pravila in ...“ nadomesti z besedilom „... sprejmejo potrebne predpise in ...“. Doda se nov odstavek:

„Svet lahko po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme direktive o določitvi ukrepov za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje te zaščite.“

37)

V členu 21 se vstavi nov prvi odstavek:

„Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita postopke in pogoje za vložitev državljanske pobude v smislu člena 8b Pogodbe o Evropski uniji, vključno z najmanjšim številom držav članic, iz katerih so ti državljani.“

38)

V členu 22 se v drugem pododstavku besedilo „... okrepitev ali razširitev pravic iz tega dela ter priporoči državam članicam, da jih sprejmejo v skladu s svojimi ustavnimi pravili ...“ nadomesti z besedilom „... dopolnitev pravic iz člena 17(2). Te določbe začnejo veljati, ko jih države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.“

39)

V naslovu tretjega dela se pred besedo „POLITIKE“ doda „NOTRANJE“, za „POLITIKE“ pa „IN UKREPI“.

40)

Na začetku tretjega dela se vstavi naslov I „NOTRANJI TRG“.

41)

Vstavi se člen 22a z besedilom člena 14. Odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.   Unija sprejme ukrepe za vzpostavitev ali zagotavljanje delovanja notranjega trga v skladu z ustreznimi določbami Pogodb.“

42)

Vstavi se člen 22b z besedilom člena 15. V prvem odstavku se besedilo „... med vzpostavljanjem ...“ nadomesti z besedilom „... za vzpostavitev ...“.

43)

Naslov I o prostem pretoku blaga postane naslov „Ia“.

44)

V členu 23(1) se besedilo „... temelji na carinski uniji ...“ nadomesti z besedilom „... vključuje carinsko unijo ...“.

45)

Za členom 27 se vstavi poglavje 1a z naslovom „CARINSKO SODELOVANJE“, vstavi se tudi člen 27a z besedilom člena 135, katerega zadnji stavek se črta.

46)

V poimenovanju naslova II se doda besedilo „IN RIBIŠTVO“.

47)

Člen 32 se spremeni na naslednji način:

48)

Člen 36 se spremeni na naslednji način:

49)

Člen 37 se spremeni na naslednji način:

50)

V členu 39(3)(d) se črta beseda „izvedbenih“.

51)

Člen 42 se spremeni na naslednji način:

52)

V členu 44(2) se na začetku prvega pododstavka doda besedilo „Evropski parlament, …“, besedilo „... izvajata naloge, ki jima ...“ se nadomesti z „... izvajajo naloge, ki jim ...“, v točkah (a) do (h) se posledično tudi vsi glagoli v dvojini nadomestijo z ustrezno množinsko obliko.

53)

V členu 45 se v drugem pododstavku besedilo „Svet lahko na predlog Komisije s kvalificirano večino odloči, ...“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku odločita, ...“.

54)

Člen 47 se spremeni na naslednji način:

55)

Vstavi se člen 48a z besedilom člena 294.

56)

Člen 49 se spremeni na naslednji način:

57)

V členu 50 se v tretjem pododstavku beseda „državi“ nadomesti z „državi članici“.

58)

V členu 52(1) se besedilo „...Svet na predlog Komisije ter po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Evropskim parlamentom izdaja ...“ nadomesti z besedilom „... Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom izdajata ...“.

59)

V členu 53 se besedilo „... izrazijo pripravljenost liberalizirati ...“ nadomesti z besedilom „... si prizadevajo liberalizirati ...“.

60)

V členu 57(2) se besedilo „... lahko Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme ukrepe ...“ nadomesti z besedilom „... Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe ...“, zadnji stavek odstavka 2 pa postane odstavek 3, ki se glasi:

„3.   Z odstopanjem od odstavka 2 lahko le Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme ukrepe, ki pomenijo v pravu Unije nazadovanje glede liberalizacije pretoka kapitala v tretje države ali iz njih.“

61)

V členu 58 se doda nov odstavek 4:

„4.   Če ni ukrepov v skladu s členom 57(3), lahko Komisija ali, če v treh mesecih od zahteve zadevne države članice Komisija ni sprejela sklepa, Svet, sprejme sklep, s katerim potrdi, da se omejevalni davčni ukrepi, ki jih sprejme država članica glede ene ali več tretjih držav, štejejo za združljive s Pogodbama, kolikor so utemeljeni z enim od ciljev Unije in so združljivi s pravilnim delovanjem notranjega trga. Na prošnjo države članice Svet odloča soglasno.“

62)

Člen 60 postane člen 67h. Spremeni se, kakor je navedeno v točki 64.

63)

Naslov IV „OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE“ nadomesti naslov IV o vizumih, azilu, priseljevanju in drugih politikah v zvezi s prostim gibanjem oseb. Ta naslov vsebuje naslednja poglavja:

64)

Člen 61 se nadomesti s poglavjem 1 in členi 61 do 61h. Člen 61 nadomesti tudi člen 29 Pogodbe o Evropski uniji, člen 61d nadomesti člen 36 iste pogodbe, člen 61e nadomesti člen 64(1) in člen 33 Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije, člen 61g nadomesti člen 66 Pogodbe o ustanovitvi Evropske unije in člen 61h povzame člen 60 te zadnje pogodbe, kakor je navedeno v točki 62:

„POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 61

1.   Unija vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic in različnih pravnih sistemov in izročil držav članic.

2.   Unija zagotovi, da se osebe pri prehajanju notranjih meja ne preverjajo, in oblikuje skupno politiko o azilu, priseljevanju in nadzoru zunanjih meja na podlagi solidarnosti med državami članicami, ki je pravična do državljanov tretjih držav. Za namene tega naslova se osebe brez državljanstva obravnavajo enako kakor državljani tretjih držav.

3.   Unija si prizadeva zagotoviti visoko raven varnosti z ukrepi za preprečevanje kriminala, rasizma in ksenofobije in za boj proti njim ter z ukrepi za uskladitev in sodelovanje med policijskimi in pravosodnimi ter drugimi pristojnimi organi, kakor tudi z vzajemnim priznavanjem sodnih odločb v kazenskih zadevah in, po potrebi, približevanjem kazenskih zakonodaj.

4.   Unija olajšuje dostop do sodnega varstva, zlasti z načelom vzajemnega priznavanja sodnih in zunajsodnih odločb v civilnih zadevah.

Člen 61a

Evropski svet določi strateške smernice za zakonodajno in operativno načrtovanje na območju svobode, varnosti in pravice.

Člen 61b

Nacionalni parlamenti skrbijo za to, da se v zakonodajnih predlogih in pobudah, predloženih v skladu s poglavjema 4 in 5, upošteva načelo subsidiarnosti v skladu s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti.

Člen 61c

Brez poseganja v člene 226, 227 in 228 lahko Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe, ki določajo podrobnosti, po katerih države članice v sodelovanju s Komisijo objektivno in nepristransko ocenjujejo, kako organi držav članic izvajajo politike Unije iz tega naslova, zlasti zaradi spodbujanja popolne uporabe načela vzajemnega priznavanja. Evropski parlament in nacionalni parlamenti so obveščeni o vsebini in rezultatih ocenjevanja.

Člen 61d

V okviru Sveta se ustanovi stalni odbor, da znotraj Unije zagotovi pospeševanje in krepitev operativnega sodelovanja na področju notranje varnosti. Brez poseganja v člen 207 olajša usklajevanje ukrepov pristojnih organov držav članic. Pri delu tega odbora lahko sodelujejo predstavniki zadevnih organov, uradov in agencij Unije. Evropski parlament in nacionalni parlamenti so obveščeni o tem delu.

Člen 61e

Ta naslov ne vpliva na izpolnjevanje obveznosti, ki jih imajo države članice glede vzdrževanja javnega reda in miru ter zagotavljanja notranje varnosti.

Člen 61f

Državam članicam je prepuščeno, da med seboj in v okviru lastne odgovornosti organizirajo takšne oblike sodelovanja in usklajevanja med pristojnimi službami svojih uprav, odgovornimi za zagotavljanje nacionalne varnosti, kakor se jim zdijo ustrezne.

Člen 61g

Svet sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi upravno sodelovanje med pristojnimi službami držav članic na področjih, ki so zajeta v tem naslovu, kakor tudi med temi službami in Komisijo. Odloča na predlog Komisije ob upoštevanju člena 68 in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Člen 61h

Če je to potrebno za doseganje ciljev iz člena 61, zlasti kar zadeva preprečevanje terorizma in z njim povezanih dejavnosti ter boj proti njim, Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita okvir upravnih ukrepov glede pretoka kapitala in plačil, kot so zamrznitev sredstev, finančnega premoženja ali ekonomskih dobičkov, ki pripadajo fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom ali so v njihovi posesti ali imetništvu.

Svet na predlog Komisije sprejme ukrepe za izvajanje okvira iz prvega pododstavka.

Akti iz tega člena vključujejo potrebne določbe o pravnih jamstvih.

Člen 61l

Akti iz poglavij 4 in 5 ter ukrepi iz člena 61g, ki zagotavljajo upravno sodelovanje na področjih iz navedenih poglavij, se sprejmejo:

65)

Členi 62, 63 in 64(1) se nadomestijo s poglavjem 2 in členi 62 do 63b:

„POGLAVJE 2

POLITIKA GLEDE MEJNE KONTROLE,

AZILA IN PRISELJEVANJA

Člen 62

1.   Unija oblikuje politiko, da bi:

2.   Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe glede:

3.   Če je ukrepanje Unije potrebno za lažje uresničevanje pravice iz člena 17(2)(a) in če v Pogodbah niso predvidena potrebna pooblastila za tako ukrepanje, lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku sprejme določbe o potnih listinah, osebnih izkaznicah, dovoljenjih za prebivanje ali drugih takih listinah. Svet odloča s soglasjem po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

4.   Ta člen ne vpliva na pristojnost držav članic glede geografske razmejitve njihovih meja v skladu z mednarodnim pravom.

Člen 63

1.   Unija oblikuje skupno politiko o azilu, subsidiarni zaščiti in začasni zaščiti z namenom ponuditi ustrezen status vsem državljanom tretjih držav, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in zagotoviti skladnost z načelom nevračanja. Ta politika mora biti v skladu z Ženevsko konvencijo z dne 28. julija 1951 in Protokolom z dne 31. januarja 1967 o statusu beguncev ter drugimi ustreznimi Pogodbami.

2.   Za namene odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za skupni evropski azilni sistem, ki zajema:

3.   V primeru izrednih razmer v eni ali več državah članicah zaradi nenadnega prihoda državljanov iz tretjih držav lahko Svet na predlog Komisije sprejme začasne ukrepe v korist zadevnih držav članic. Svet odloča po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Člen 63a

1.   Unija oblikuje skupno politiko priseljevanja, s katero v vseh fazah zagotovi učinkovito upravljanje migracijskih tokov, pravično obravnavo državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v državah članicah, in preprečevanje nezakonitega priseljevanja in trgovine z ljudmi ter okrepljene ukrepe za boj proti temu.

2.   Za namene iz odstavka 1, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe na naslednjih področjih:

3.   Unija lahko s tretjimi državami sklene sporazume o ponovnem sprejemu državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop, prisotnost ali bivanje na ozemlju ene od držav članic, v njihovo državo izvora ali porekla.

4.   Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, s katerimi se spodbujajo in podpirajo dejavnosti držav članic zaradi pospeševanja vključevanja državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo na njihovem ozemlju, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

5.   Ta člen ne vpliva na pravice držav članic, da določijo število državljanov tretjih držav, ki lahko iz tretjih držav prihajajo na njeno ozemlje, da bi si poiskali delo, bodisi kot zaposleni ali samozaposleni.

Člen 63b

Za politike Unije iz tega poglavja in njihovo izvajanje velja načelo solidarnosti in pravične delitve odgovornosti med državami članicami, vključno s finančnim področjem. Kadar koli je to potrebno, vsebujejo akti Unije, sprejeti v skladu s tem poglavjem, ustrezne ukrepe za uveljavitev tega načela.“

66)

Člen 65 se nadomesti z naslednjim poglavjem 3 in členom 65:

„POGLAVJE 3

PRAVOSODNO SODELOVANJE V CIVILNIH ZADEVAH

Člen 65

1.   Unija razvija pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah s čezmejnimi posledicami, ki temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodnih odločb in odločb v zunajsodnih zadevah. Takšno sodelovanje lahko vključuje sprejetje ukrepov za približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

2.   Za namene iz odstavka 1 Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe, zlasti kadar so ti potrebni za pravilno delovanje notranjega trga, katerih cilj je zagotoviti:

3.   Z odstopanjem od odstavka 2 Svet po posebnem zakonodajnem postopku določi ukrepe, ki zadevajo družinsko pravo s čezmejnimi posledicami. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Svet lahko na predlog Komisije sprejme sklep za opredelitev tistih vidikov družinskega prava s čezmejnimi posledicami, ki so lahko predmet aktov, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Predlog iz drugega pododstavka se posreduje nacionalnim parlamentom. Če nacionalni parlament v šestih mesecih od dne takega uradnega obvestila temu nasprotuje, se sklep ne sprejme. Če nasprotovanja ni, Svet sklep lahko sprejme.“

67)

Člen 66 se nadomesti s členom 61g, kakor to izhaja iz točke 64) in člena 67 in 69 se razveljavita. Vstavi se naslednje poglavje 4 in členi 69a do 69e. Členi 69a, 69b in 69d nadomestijo člen 31 sedanje Pogodbe o Evropski uniji, kakor je navedeno v točki 51) te pogodbe:

„POGLAVJE 4

PRAVOSODNO SODELOVANJE V KAZENSKIH ZADEVAH

Člen 69a

1.   Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah v Uniji temelji na načelu vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb in vključuje približevanje zakonov in drugih predpisov držav članic na področjih, navedenih v odstavku 2 in v členu 69b.

Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta ukrepe za:

2.   Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita minimalna pravila, potrebna za lažje vzajemno priznavanje sodb in sodnih odločb ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah s čezmejnimi posledicami. V teh pravilih se upoštevajo razlike med pravnimi sistemi in izročili držav članic.

Pravila se nanašajo na:

Sprejetje minimalnih pravil iz tega odstavka državam članicam ne preprečuje, da ohranijo ali uvedejo višjo raven zaščite posameznikov.

3.   Kadar član Sveta meni, da bi osnutek direktive iz odstavka 2 lahko kršil temeljna načela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek direktive predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu, s čimer se začasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka konča.

V primeru nesoglasja in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je pooblastilo za nadaljevanje okrepljenega sodelovanja iz člena 10(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 280d(1) te pogodbe dano, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

Člen 69b

1.   Evropski parlament in Svet lahko z direktivami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na področju posebno hudih oblik kriminala s čezmejnimi posledicami zaradi narave ali učinkov teh dejanj ali zaradi posebne potrebe po skupnem boju proti njim.

Ta področja kriminala so: terorizem, trgovina z ljudmi in spolna zloraba žensk in otrok, nedovoljen promet s prepovedanimi drogami in orožjem, pranje denarja, korupcija, ponarejanje plačilnih sredstev, računalniški kriminal in organizirani kriminal.

Glede na razvoj kriminala lahko Svet sprejme sklep, s katerim opredeli druga področja kriminala, ki ustrezajo merilom iz tega odstavka. Odloča s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta.

2.   Če se izkaže, da je približevanje določb kazenske zakonodaje in drugih predpisov držav članic nujno zaradi zagotovitve učinkovitega izvajanja politike Unije na področju, za katerega veljajo usklajevalni ukrepi, se lahko z direktivami določijo minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na zadevnem področju. Takšne direktive se sprejmejo po enakem rednem ali posebnem zakonodajnem postopku, po katerem so bili sprejeti zadevni usklajevalni ukrepi, brez poseganja v člen 61l.

3.   Kadar član Sveta meni, da bi osnutek direktive iz odstavka 1 ali 2 lahko vplival na temeljna načela njegovega kazenskega pravnega sistema, lahko zahteva, da se osnutek direktive predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se redni zakonodajni postopek začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu, s čimer se začasna prekinitev rednega zakonodajnega postopka konča.

V primeru nesoglasja, in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka direktive, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 10(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 280d(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

Člen 69c

Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe za spodbujanje in podpiranje dejanj držav članic na področju preprečevanja kriminala, ne da bi to vključevalo usklajevanje določb zakonov in drugih predpisov držav članic.

Člen 69d

1.   Naloga Eurojusta je podpirati in krepiti koordinacijo in sodelovanje nacionalnih organov, pristojnih za preiskave in pregon hudih oblik kriminala, ki se nanašajo na dve ali več držav članic ali terjajo skupni pregon, na podlagi postopkov, ki jih izvajajo, in informacij, ki jih pošljejo organi držav članic in Europol.

V tej zvezi Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge Eurojusta. Te naloge lahko zajemajo:

S temi uredbami se določijo tudi podrobnosti glede sodelovanja Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov držav članic pri ocenjevanju dejavnosti Eurojusta.

2.   V primeru pregona iz odstavka 1 in brez poseganja v člen 69e pristojni nacionalni uradniki izvajajo uradna dejanja pravosodnega postopka.

Člen 69e

1.   Zaradi boja proti kršitvam, ki vplivajo na finančne interese Unije, lahko Svet z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, iz Eurojusta ustanovi Evropsko javno tožilstvo. Svet odloča s soglasjem po odobritvi Evropskega parlamenta.

Če ni soglasja, lahko skupina najmanj devetih držav članic zahteva, da se osnutek uredbe predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se postopek v Svetu začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu v sprejetje.

V primeru nesoglasja in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka uredbe, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 10(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 280d(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

2.   Evropsko javno tožilstvo je pristojno, po potrebi v povezavi z Europolom, za preiskavo, pregon in obtožbo storilcev in sostorilcev kršitev, ki vplivajo na finančne interese Unije, kakor jih določa uredba iz odstavka 1. Opravlja dolžnosti tožilca na pristojnih sodiščih držav članic v zvezi s temi kršitvami.

3.   Z uredbo iz odstavka 1 se določijo statut Evropskega javnega tožilstva, pogoji za opravljanje njegovih nalog, poslovnik, ki ureja njegovo delovanje, ter pravila o dopustnosti dokazov in pravila, ki se uporabljajo za sodni nadzor postopkovnih dejanj, izvršenih pri opravljanju njegovih nalog.

4.   Evropski svet lahko sočasno ali naknadno sprejme sklep o spremembi odstavka 1, s katerim Evropskemu javnemu tožilstvu dodeli pristojnosti tudi za boj proti hudim oblikam kriminala s čezmejnimi posledicami, in o ustrezni spremembi odstavka 2 o storilcih in sostorilcih hudih kaznivih dejanj, ki vplivajo na več kot eno državo članico. Evropski svet odloča soglasno po odobritvi Evropskega parlamenta in po posvetovanju s Komisijo.“

68)

Vstavi se poglavje 5 in naslednji členi 69f, 69g in 69h. Členi 69f in 69g nadomestijo člen 30 sedanje Pogodbe o Evropski uniji in člen 69h nadomešča člen 32 omenjene pogodbe, kakor je opisano v točki 51) člena 1:

„POGLAVJE 5

POLICIJSKO SODELOVANJE

Člen 69f

1.   Unija vzpostavi policijsko sodelovanje, ki vključuje vse pristojne organe držav članic, vključno s policijskimi, carinskimi in drugimi tovrstnimi specializiranimi službami kazenskega pregona, pri preprečevanju ali odkrivanju kaznivih dejanj in preiskav.

2.   Za namene iz odstavka 1 lahko Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe glede:

3.   Svet lahko po posebnem zakonodajnem postopku določi ukrepe glede operativnega sodelovanja med organi iz tega člena. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.

Če ni soglasja, lahko skupina najmanj devetih držav članic zahteva, da se osnutek ukrepov predloži Evropskemu svetu. V tem primeru se postopek v Svetu začasno prekine. Po razpravi in v primeru soglasja Evropski svet v štirih mesecih od te začasne prekinitve vrne osnutek Svetu v sprejetje.

V primeru nesoglasja in če želi najmanj devet držav članic med seboj vzpostaviti okrepljeno sodelovanje na podlagi zadevnega osnutka ukrepov, te o tem v enakem roku uradno obvestijo Evropski parlament, Svet in Komisijo. V takem primeru se šteje, da je uvedba okrepljenega sodelovanja iz člena 10(2) Pogodbe o Evropski uniji in iz člena 280d(1) te pogodbe odobrena, in se uporabljajo določbe o okrepljenem sodelovanju.

Posebni postopek iz drugega in tretjega pododstavka se ne uporablja za akte, ki pomenijo nadgradnjo schengenskega pravnega reda.

Člen 69g

1.   Naloga Europola je podpirati in krepiti dejavnosti policijskih organov in drugih služb kazenskega pregona držav članic ter njihovo medsebojno sodelovanje pri preprečevanju hudih oblik kriminala, ki vplivajo na dve ali več držav članic, terorizma in oblik kriminala, ki vplivajo na skupni interes politike Unije, ter boju proti njim.

2.   Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita strukturo, delovanje, področje ukrepanja in naloge Europola. Te naloge lahko zajemajo:

S temi uredbami se določijo tudi postopki za nadzor dejavnosti Europola, ki ga opravlja Evropski parlament skupaj z nacionalnimi parlamenti.

3.   Europol mora vsa svoja operativna dejanja izvajati v povezavi in v dogovoru z organi držav članic, katerih ozemlje to zadeva. Uporaba prisilnih ukrepov je v izključni pristojnosti pristojnih nacionalnih organov.

Člen 69h

Svet po posebnem zakonodajnem postopku določi pogoje, pod katerimi lahko pristojni organi držav članic iz členov 69a do 69f v povezavi in v dogovoru z organi druge države članice delujejo na ozemlju te države članice, in omejitve tega delovanja. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.“

69)

Besedilo člena 70 se nadomesti z besedilom „Cilji Pogodb se na področju, ki ga ureja ta naslov, uresničujejo v okviru skupne prometne politike.“

70)

Člen 71(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Kadar se sprejmejo ukrepi iz odstavka 1, se upoštevajo primeri, kjer bi njihova uporaba lahko resno vplivala na življenjsko raven in stopnjo zaposlenosti v nekaterih regijah ter na izkoriščanje prometne infrastrukture.“

71)

Na začetku člena 72 se črta besedilo „... in brez soglasne odobritve Sveta ...“, na koncu člena pa se doda besedilo „..., razen če Svet soglasno ne sprejme ukrepa, s katerim dovoljuje izjeme.“

72)

Člen 75 se spremeni na naslednji način:

73)

V členu 78 se doda naslednji stavek:

„Pet let po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, lahko Svet na predlog Komisije sprejme sklep o razveljavitvi tega člena.“

74)

V členu 79 se črta del stavka „ne da bi to posegalo v pooblastila Ekonomsko-socialnega odbora“.

75)

Člen 80(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku določita ustrezne predpise za pomorski in zračni promet. Odločata po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij.“

76)

V členu 85 se doda nov odstavek 3:

„3.   Komisija lahko sprejme uredbe glede skupine sporazumov, v zvezi s katerimi je Svet sprejel uredbo ali direktivo v skladu s členom 83(2)(b).“

77)

Člen 87 se spremeni na naslednji način:

78)

V členu 88 se doda nov odstavek 4:

„4.   Komisija lahko sprejme uredbe o skupinah državnih pomoči, za katere je Svet v skladu s členom 89 odločil, da so lahko izvzete iz postopka iz odstavka 3 tega člena.“

79)

Na koncu člena 93 se besedilo „... v roku, določenem v členu 14“ nadomesti z besedilom „... in preprečevanje izkrivljanja konkurence“.

80)

Člena 94 in 95 zamenjata vrstni red. Člen 94 postane člen „95“ in člen 95 postane člen „94“.

81)

Člen 95, ki postane člen 94, se spremeni na naslednji način:

82)

V členu 94, ki postane člen 95, se na začetku vstavi besedilo „Brez poseganja v člen 94 ...“.

83)

V členu 96 se prvem stavku drugega pododstavka besedilo „… Svet na predlog Komisije izda ...“ nadomesti z besedilom „Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku na predlog Komisije izdata ...“. Drugi stavek se nadomesti z besedilom „Sprejmejo se lahko tudi drugi ustrezni ukrepi, predvideni v Pogodbah.“

84)

Vstavi se nov člen 97a, kot zadnji člen naslova VI:

„Člen 97a

Pri vzpostavitvi ali delovanju notranjega trga Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe za uvedbo evropskih pravic intelektualne lastnine, da se zagotovi enotno varstvo pravic intelektualne lastnine v vsej Uniji in vzpostavi centralizirana ureditev na ravni Unije na področju potrjevanja, usklajevanja in nadzorovanja.

Svet po posebnem zakonodajnem postopku z uredbami določi jezikovno ureditev za evropske pravice intelektualne lastnine. Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom.“

85)

Vstavi se člen 97b kot prvi člen naslova VII, z besedilom člena 4; spremeni se na naslednji način:

86)

Člen 99 se spremeni na naslednji način:

87)

Člen 100(1) se nadomesti z naslednjim:

„1.   Brez poseganja v druge postopke, predvidene v Pogodbah, lahko Svet na predlog Komisije, v duhu solidarnosti med državami članicami odloči o ukrepih, ki ustrezajo gospodarskim razmeram, zlasti ob hudih težavah pri oskrbi z nekaterimi izdelki, zlasti na področju energetike.“

88)

V členu 102 se črta odstavek 2, odstavek 1 pa ni oštevilčen.

89)

Člen 103(2) se nadomesti z naslednjim:

„2.   Po potrebi lahko Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom opredeli pojme v zvezi z uporabo prepovedi iz členov 101 in 102 ter iz tega člena.“

90)

Člen 104 se spremeni na naslednji način:

91)

Člen 105 se spremeni na naslednji način:

92)

Člen 106 se spremeni na naslednji način:

93)

Člen 107 se spremeni na naslednji način:

94)

Na začetku člena 109 se črta besedilo „Najpozneje do datuma ustanovitve ESCB…“.

95)

V členu 110(2) se črtajo prvi štirje pododstavki.

96)

V členu 111 odstavki 1 do 3 in 5 postanejo odstavki 1 do 4 člena 188o; spremenijo se, kakor je navedeno v točki 174. Odstavek 4 postane odstavek 1 člena 115C; spremeni se, kakor je navedeno v točki 100.

97)

Vstavi se člen 111a:

„Člen 111a

Brez poseganja v dodeljene pristojnosti Evropske centralne banke Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za uporabo eura kot enotne valute. Ti ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Evropsko centralno banko.“

98)

Besedilo člena 112 postane člen 245b in se spremeni, kakor je navedeno v točki 228. Besedilo člena 113 postane člen 245c.

99)

Člen 114 se spremeni na naslednji način:

100)

Vstavijo se novo poglavje 3a in novi členi 115a, 115b in 115c:

„POGLAVJE 3a

DOLOČBE ZA DRŽAVE ČLANICE, KATERIH VALUTA JE EURO

Člen 115a

1.   Za zagotovitev pravilnega delovanja ekonomske in monetarne unije Svet v skladu z ustreznimi določbami Pogodb in po enem od ustreznih postopkov iz členov 99 in 104, razen postopka iz člena 104(14), sprejme ukrepe za tiste države članice, katerih valuta je euro:

2.   V zvezi z ukrepi iz odstavka 1 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 205(3)(a).

Člen 115b

Podrobnosti o sestankih ministrov držav članic, katerih valuta je euro, so določene s Protokolom o Euroskupini.

Člen 115c

1.   Za zagotovitev položaja eura v mednarodnem monetarnem sistemu Svet na predlog Komisije sprejme sklep, s katerim določi skupna stališča o zadevah posebnega pomena za ekonomsko in monetarno unijo znotraj pristojnih mednarodnih finančnih institucij in konferenc. Svet odloča po posvetovanju z Evropsko centralno banko.

2.   Svet lahko na predlog Komisije sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev enotnega zastopanja v mednarodnih finančnih institucijah in na konferencah. Svet odloča po posvetovanju z Evropsko centralno banko.

3.   V zvezi z ukrepi iz odstavkov 1 in 2 lahko pri glasovanju sodelujejo samo člani Sveta, ki predstavljajo države članice, katerih valuta je euro.

Kvalificirana večina teh članov se določi v skladu s členom 205(3)(a).“

101)

Člen 116 se razveljavi in vstavi se naslednji člen 116a:

„Člen 116a

1.   Države članice, glede katerih Svet ni odločil, da izpolnjujejo potrebne pogoje za uvedbo eura, se v nadaljnjem besedilu imenujejo ‚države članice s posebno ureditvijo‘.

2.   Za države članice s posebno ureditvijo se ne uporabljajo naslednje določbe Pogodb:

Zaradi tega v členih, navedenih v točkah (a) do (j), ‚države članice‘ pomenijo države članice, katerih valuta je euro.

3.   V skladu s poglavjem IX statuta ESCB in ECB so države članice s posebno ureditvijo in njihove nacionalne centralne banke izvzete iz pravic in obveznosti v okviru ESCB.

4.   Glasovalne pravice članov Sveta, ki predstavljajo države članice s posebno ureditvijo, mirujejo, kadar Svet sprejema ukrepe iz členov, navedenih v odstavku 2, in v naslednjih primerih:

Kvalificirana večina ostalih članov Sveta se določi v skladu s členom 205(3)(a).“

102)

Člen 117 se razveljavi, razen prvih pet alinej odstavka 2, ki postanejo prvih pet alinej odstavka 2 člena 118a in se spremenijo, kakor je navedeno v točki 103. Vstavi se člen 117a, ki se spremeni na naslednji način:

103)

Člen 118 se razveljavi. Vstavi se člen 118a na naslednji način:

104)

Vstavi se člen 118b z besedilom člena 124(1); spremeni se na naslednji način:

105)

Člen 119 se spremeni na naslednji način:

106)

Člen 120 se spremeni na naslednji način:

107)

V členu 121, odstavek 1 postane odstavek 1 člena 117a; spremeni se, kakor je navedeno v točki 102. Preostali del člena 121 se razveljavi.

108)

Drugi stavek člena 122(2) postane prvi pododstavek člena 117a(2); spremeni se, kakor je navedeno v točki 102. Preostali del člena 122 se razveljavi.

109)

Odstavek 3 člena 123 postane odstavek 1 člena 118a in odstavek 5 člena 123 postane odstavek 3 člena 117; spremenita se, kakor je navedeno v točki 103 oziroma 102. Preostali del člena 123 se razveljavi.

110)

Odstavek 1 člena 124 postane novi člen 118b; spremeni se, kakor je navedeno v točki 104. Preostali del člena 124 se razveljavi.

111)

V členu 125 se črta besedilo „in v členu 2 te pogodbe“.

112)

Naslov IX „SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA“ postane naslov II petega dela o zunanjem delovanju Unije, člena 131 in 133 pa postaneta člena 188b in 188c. Člen 131 se spremeni, kakor je navedeno v točki 157, člen 133 pa se nadomesti s členom 188c.

Člena 132 in 134 se razveljavita.

113)

Naslov X „CARINSKO SODELOVANJE“ postane poglavje 1a naslova Ia „Prosti pretok blaga“, člen 135 pa postane člen 27a, kakor je navedeno v točki 45.

114)

Poimenovanje naslova XI „SOCIALNA POLITIKA, IZOBRAŽEVANJE, POKLICNO USPOSABLJANJE IN MLADINA“ se nadomesti z naslovom „SOCIALNA POLITIKA“, ki postane naslov IX, naslov „Poglavje 1 – Socialne določbe“ pa se črta.

115)

Vstavi se nov člen 136a:

„Člen 136a

Unija priznava in spodbuja vlogo socialnih partnerjev na ravni Unije ob upoštevanju različnosti nacionalnih sistemov. Pospešuje dialog med socialnimi partnerji ob upoštevanju njihove avtonomije.

Tristranski socialni vrh za rast in zaposlovanje prispeva k socialnemu dialogu.“

116)

Člen 137 se spremeni na naslednji način:

117)

V členu 138(4) se besedilo prvega stavka „Pri teh posvetovanjih …“ nadomesti z besedilom „Pri posvetovanjih iz odstavkov 2 in 3…“.

118)

Člen 139(2) se spremeni na naslednji način:

119)

V členu 140 se na koncu drugega pododstavka doda besedilo „…, zlasti pobud, namenjenih oblikovanju smernic in kazalnikov, organizaciji izmenjave najboljše prakse ter pripravi elementov, potrebnih za redno spremljanje in ocenjevanje. Evropski parlament se o tem izčrpno obvesti.“

120)

V členu 143 se črta drugi odstavek.

121)

Poglavje 2 postane „NASLOV X“.

122)

V členu 148 se besedilo „izvedbene sklepe“ nadomesti z besedilom „izvedbene uredbe“.

123)

Poglavje 3 postane „NASLOV XI“, na koncu naslova se besedilo „IN MLADINA“ nadomesti z besedilom „MLADINA IN ŠPORT“.

124)

Člen 149 se spremeni na naslednji način:

125)

Na koncu člena 150(4) se doda naslednji stavek: „…; Svet na predlog Komisije sprejme priporočila“.

126)

Člen 151(5) se spremeni na naslednji način:

127)

Člen 152 se spremeni na naslednji način:

128)

Člen 153(2) postane člen 6a, odstavki 3, 4 in 5 pa ustrezno postanejo odstavki 2, 3 in 4.

129)

Člen 157 se spremeni na naslednji način:

130)

Poimenovanje naslova XVII se nadomesti z naslednjim: „EKONOMSKA, SOCIALNA IN TERITORIALNA KOHEZIJA“.

131)

Člen 158 se spremeni na naslednji način:

132)

V členu 159 se v drugem pododstavku besedilo „ekonomske in socialne“ nadomesti z besedilom „ekonomske, socialne in teritorialne“;

133)

Člen 161 se spremeni na naslednji način:

134)

V členu 162 se v prvem pododstavku besedilo „Izvedbene sklepe“ nadomesti z besedilom „Izvedbene uredbe“.

135)

Naslov naslova XVIII se nadomesti z „RAZISKAVE, TEHNOLOŠKI RAZVOJ IN VESOLJE“.

136)

Člen 163 se spremeni na naslednji način:

137)

Na koncu člena 165(2) se doda besedilo „…, zlasti pobude, namenjene oblikovanju smernic in kazalcev, organizaciji izmenjave najboljše prakse ter pripravi elementov, potrebnih za redno spremljanje in ocenjevanje. Evropski parlament se o tem izčrpno obvesti.“

138)

Člen 166 se spremeni, kakor sledi:

139)

V členu 167 se beseda „Svet“ nadomesti z „Unija“.

140)

V členu 168 se v drugem pododstavku beseda „Svet“ nadomesti z „Unija“.

141)

V drugem pododstavku člena 170 se črta zadnji del stavka „…, o teh sporazumih pa se pogajajo in jih sklepajo v skladu s členom 300“.

142)

Vstavi se nov člen 172a:

„Člen 172a

1.   Za pospeševanje znanstvenega in tehničnega napredka, industrijske konkurenčnosti in izvajanje svojih politik Unija oblikuje evropsko politiko o vesolju. V ta namen lahko spodbuja skupne pobude, podpira raziskave in tehnološki razvoj ter usklajuje prizadevanja, potrebna za raziskovanje in izkoriščanje vesolja.

2.   Kot prispevek k doseganju ciljev iz odstavka 1, Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita potrebne ukrepe, ki so lahko v obliki evropskega programa o vesolju, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

3.   Unija vzpostavi ustrezne odnose z Evropsko vesoljsko agencijo.

4.   Ta člen ne posega v druge določbe tega naslova.“

143)

Člen 174 se spremeni na naslednji način:

144)

Člen 175 se spremeni na naslednji način:

145)

Naslov XX „RAZVOJNO SODELOVANJE“ postane poglavje 1 naslova III petega dela o zunanjem delovanju Unije, členi 177, 179, 180 in 181 pa postanejo členi 188d do 188g; ti členi se spremenijo, kakor je navedeno v točkah 161 do 164. Člen 178 se razveljavi.

146)

Naslov XXI „GOSPODARSKO, FINANČNO IN TEHNIČNO SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI“ postane poglavje 2 naslova III petega dela o zunanjem delovanju Unije, člen 181a pa postane nov člen 188h; ta člen se spremeni, kakor je navedeno v točki 166.

147)

Naslov XX se nadomesti z novim naslovom in novim členom 176a:

„NASLOV XX

ENERGIJA

Člen 176a

1.   Pri vzpostavitvi in delovanju notranjega trga in ob upoštevanju potrebe po ohranitvi in izboljšanju okolja so cilji energetske politike Unije v duhu solidarnosti med državami članicami:

2.   Brez poseganja v uporabo drugih določb Pogodb Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev iz odstavka 1. Takšni ukrepi se sprejmejo po posvetovanju z Ekonomsko-socialnim odborom in z Odborom regij.

Ukrepi ne vplivajo na pravico držav članic, da določijo pogoje za izkoriščanje svojih energetskih virov, na izbiro med različnimi viri energije in na splošno strukturo njihove oskrbe z energijo, ne glede na člen 175(2)(c).

3.   Kadar so ukrepi iz odstavka 2 predvsem davčnega značaja, jih Svet z odstopanjem od navedenega odstavka določi po posebnem zakonodajnem postopku soglasno in po posvetovanju z Evropskim parlamentom.“

148)

Naslov XXI se nadomesti z novim naslovom in novim členom 176b:

„NASLOV XXI

TURIZEM

Člen 176b

1.   Unija dopolnjuje dejavnost držav članic na področju turizma, zlasti s spodbujanjem konkurenčnosti podjetij Unije na tem področju.

V ta namen so cilji dejavnosti Unije:

2.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita posebne ukrepe v dopolnitev ukrepov držav članic za doseganje ciljev iz tega člena, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.“

149)

Vstavita se nov naslov XXII in nov člen 176c:

„NASLOV XXII

CIVILNA ZAŠČITA

Člen 176c

1.   Unija spodbuja sodelovanje med državami članicami, da bi izboljšala učinkovitost sistemov preprečevanja naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek, in varstva pred njimi.

Cilji dejavnosti Unije so:

2.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev iz odstavka 1, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.“

150)

Vstavita se nov naslov XXIII in nov člen 176d:

„NASLOV XXIII

UPRAVNO SODELOVANJE

Člen 176d

1.   Učinkovito izvajanje prava Unije v državah članicah, kar je bistveno za pravilno delovanje Unije, se šteje za zadevo skupnega interesa.

2.   Unija lahko podpira prizadevanja držav članic za izboljšanje zmogljivosti njihovih uprav za izvajanje prava Unije. Ta dejavnost lahko vključuje olajševanje izmenjave informacij in javnih uslužbencev, kakor tudi podporo izobraževalnih programov. Nobena država članica ni zavezana zaprositi za takšno podporo. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, v ta namen določita ukrepe, potrebne za doseganje ciljev, pri čemer je izključeno kakršno koli usklajevanje zakonov in drugih predpisov držav članic.

3.   Ta člen ne posega v obveznosti držav članic, da izvajajo pravo Unije, niti v pristojnosti in dolžnosti Komisije. Prav tako ne posega v druge določbe Pogodb, ki urejajo upravno sodelovanje med državami članicami ter med njimi in Unijo.“

151)

V členu 182 se na koncu prvega odstavka črta besedilo „k tej pogodbi“.

152)

V členu 186 se zadnji del stavka „…urejeno s sporazumi, ki se sklenejo naknadno ob soglasni odobritvi držav članic“ nadomesti z „urejeno z akti, sprejetimi v skladu s členom 187.“

153)

V členu 187 se beseda „soglasno“ nadomesti z „na predlog Komisije soglasno“, na koncu člena pa se doda stavek „Kadar je Svet te določbe sprejemal po posebnem zakonodajnem postopku, odloča soglasno na predlog Komisije po posvetovanju z Evropskim parlamentom.“

154)

Vstavi se nov peti del. Naslov tega dela je „ZUNANJE DELOVANJE UNIJE“, vsebuje pa naslednje naslove in poglavja:

ter delegacije Unije

155)

Vstavita se nov naslov I in nov člen 188a:

„NASLOV 1

SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU UNIJE

Člen 188a

Delovanje Unije na mednarodni ravni, v okviru tega dela, temelji na načelih in uresničuje cilje iz poglavja 1 naslova V Pogodbe o Evropski uniji ter je v skladu s splošnimi določbami iz navedenega poglavja.“

156)

Vstavi se naslov II „SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA“, ki povzema poimenovanje naslova IX tretjega dela.

157)

Vstavi se člen 188b z besedilom člena 131 in se spremeni na naslednji način:

158)

Vstavi se člen 188c, ki nadomesti člen 133:

„Člen 188c

1.   Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanašajo na trgovino z blagom in storitvami ter gospodarskih vidikov intelektualne lastnine, tujih neposrednih naložbah, doseganja enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozne politike in ukrepov trgovinske zaščite, na primer pri dampingu ali subvencijah. Skupna trgovinska politika se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije.

2.   Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita ukrepe, s katerimi se opredeli okvir za izvajanje skupne trgovinske politike.

3.   Če se je za sklenitev sporazumov z eno ali več tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami treba pogajati, se ob upoštevanju posebnih določb tega člena uporablja člen 188n.

Komisija predloži Svetu priporočila, ta pa jo pooblasti za začetek potrebnih pogajanj. Svet in Komisija zagotavljata, da so sporazumi, doseženi s pogajanji, skladni z notranjo politiko in pravili Unije.

Komisija vodi pogajanja ob posvetovanju s posebnim odborom, ki ga Svet imenuje za pomoč Komisiji pri izvajanju te naloge, in v okviru navodil, ki jih Svet lahko naslovi nanjo. Komisija o napredku pri pogajanjih redno poroča posebnemu odboru in Evropskemu parlamentu.

4.   O pogajanjih in sklenitvi sporazumov iz odstavka 3 Svet odloča s kvalificirano večino.

Kadar sporazum na področju trgovine s storitvami in gospodarskih vidikov intelektualne lastnine ter tujih neposrednih naložb vsebuje določbe, pri katerih je za sprejetje notranjih pravil potrebno soglasje, Svet o pogajanjih in sklenitvi takega sporazuma odloča s soglasjem.

Svet prav tako odloča soglasno o pogajanjih in sklenitvi sporazumov:

5.   Pogajanja in sklepanje mednarodnih sporazumov na področju prometa so v skladu z določbami naslova V tretjega dela in člena 188n.

6.   Izvajanje dodeljenih pristojnosti iz tega člena na področju trgovinske politike ne vpliva na razmejitev pristojnosti med Unijo in državami članicami in ne povzroči usklajevanja zakonov ali drugih predpisov držav članic, če Pogodbi takšno usklajevanje izključujeta.“

159)

Vstavi se naslov III „SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI IN HUMANITARNA POMOČ“.

160)

Vstavi se poglavje 1 „RAZVOJNO SODELOVANJE“, ki povzema poimenovanje naslova XX tretjega dela.

161)

Vstavi se člen 188d z besedilom člena 177; spremeni se na naslednji način:

162)

Vstavi se člen 188e z besedilom člena 179; spremeni se na naslednji način:

163)

Vstavi se člen 188f z besedilom člena 180; spremeni se na naslednji način:

v odstavku 1 se na začetku vstavi besedilo „Zaradi spodbujanja dopolnjevanja in učinkovitosti njihovega delovanja …“.

164)

Vstavi se člen 188g z besedilom člena 181; drugi stavek prvega odstavka in drugi odstavek se črtata.

165)

Vstavi se poglavje 2 „GOSPODARSKO, FINANČNO IN TEHNIČNO SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI“, ki povzema poimenovanje naslova XXI tretjega dela.

166)

Vstavi se člen 188h z besedilom člena 181a; spremeni se na naslednji način:

167)

Vstavi se nov člen 188i:

„Člen 188I

Kadar razmere v tretji državi zahtevajo nujno finančno pomoč Unije, Svet na predlog Komisije sprejme potrebne sklepe.“

168)

Vstavita se novo poglavje 3 in nov člen 188j:

„POGLAVJE 3

HUMANITARNA POMOČ

Člen 188J

1.   Dejavnosti Unije na področju humanitarne pomoči potekajo v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije. Namenjene so zagotavljanju takojšnje pomoči, podpore in zaščite ljudem v tretjih državah in žrtvam naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, kot odziv na humanitarne potrebe, ki izhajajo iz teh različnih razmer. Ukrepi Unije in držav članic se med seboj dopolnjujejo in krepijo.

2.   Dejavnosti humanitarne pomoči se izvajajo v skladu z načeli mednarodnega prava in z načeli nepristranskosti, nevtralnosti in nediskriminacije.

3.   Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku določita ukrepe, s katerimi opredelita okvir za izvajanje dejavnosti humanitarne pomoči Unije.

4.   Unija lahko s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami sklene sporazume za uresničevanje ciljev iz odstavka 1 in člena 10a Pogodbe o Evropski uniji.

Prvi pododstavek ne vpliva na pristojnost držav članic glede pogajanj v mednarodnih organih in sklepanja sporazumov.

5.   Zaradi vzpostavitve okvira za prispevek mladih Evropejcev k humanitarnim dejavnostim Unije se ustanovi Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita njen statut in način delovanja.

6.   Komisija lahko daje koristne pobude za uskladitev dejavnosti Unije in držav članic za večjo učinkovitost in dopolnjevanje ukrepov humanitarne pomoči Unije in držav članic.

7.   Unija skrbi za usklajenost in doslednost svojih humanitarnih dejavnosti z dejavnostmi mednarodnih organizacij in organov, zlasti s tistimi v okviru sistema Združenih narodov.“

169)

Vstavita se naslov IV in člen 188k, ki nadomestita člen 301:

„NASLOV IV

OMEJEVALNI UKREPI

Člen 188k

1.   Kadar sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji, predvideva delno ali popolno prekinitev ali omejitev gospodarskih in finančnih odnosov z eno ali več tretjimi državami, Svet s kvalificirano večino na skupni predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije sprejme potrebne ukrepe. O tem obvesti Evropski parlament.

2.   Kadar sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji, tako predvideva, lahko Svet po postopku iz odstavka 1 sprejme omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim subjektom.

3.   Akti iz tega člena vključujejo potrebne določbe o pravnih jamstvih.“

170)

Za členom 188k se vstavi naslov V „MEDNARODNI SPORAZUMI“.

171)

Vstavi se člen 188l:

„Člen 188l

1.   Unija lahko sklene sporazum z eno ali več tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami, kadar je tako določeno v Pogodbah ali kadar je v okviru politik Unije sklenitev sporazuma potrebna bodisi za doseganje enega od ciljev iz Pogodb, bodisi kadar je tako določeno v pravno zavezujočem aktu Unije, bodisi kadar sporazum lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe.

2.   Sporazumi, ki jih sklene Unija, so zavezujoči za njene institucije in države članice.“

172)

Vstavi se člen 188m z besedilom člena 310. Beseda „državami“ se nadomesti s „tretjimi državami“.

173)

Namesto člena 300 se vstavi člen 188n:

„Člen 188n

1.   Brez poseganja v posebne določbe člena 188c potekajo pogajanja o sporazumih med Unijo in tretjimi državami ali mednarodnimi organizacijami ter njihovo sklepanje po spodaj opisanem postopku.

2.   Svet odobri začetek pogajanj, določi pogajalske smernice, odobri podpis in sklene sporazum.

3.   Kadar se predvideni sporazum izključno ali v pretežnem delu nanaša na skupno zunanjo in varnostno politiko, Komisija ali visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko predloži priporočila Svetu, ki sprejme sklep o odobritvi začetka pogajanj in imenovanju pogajalca ali vodje pogajalske skupine Unije glede na predmet predvidenega sporazuma.

4.   Svet lahko na pogajalca naslovi navodila in določi posebni odbor, v posvetovanju s katerim se vodijo pogajanja.

5.   Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o odobritvi podpisa sporazuma in po potrebi o njegovem začasnem uporabljanju pred začetkom veljavnosti.

6.   Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o sklenitvi sporazuma.

Razen pri sporazumih, ki zadevajo izključno skupno zunanjo in varnostno politiko, Svet sprejme sklep o sklenitvi sporazuma:

7.   Pri sklepanju sporazuma lahko Svet z odstopanjem od odstavkov 5, 6 in 9 pooblasti pogajalca, da v imenu Unije odobri spremembe ali dopolnitve sporazuma, kadar ta predvideva, da se lahko sprejmejo po poenostavljenem postopku ali da jih sprejme organ, ustanovljen s sporazumom. Svet lahko v takšno pooblastilo vključi posebne pogoje.

8.   Svet v celotnem postopku odloča s kvalificirano večino.

S soglasjem odloča, takrat kadar sporazum zadeva področje, za katero je pri sprejemanju akta Unije potrebno soglasje, kot tudi pri pridružitvenih sporazumih in sporazumih iz člena 188h z državami kandidatkami za pristop. Svet prav tako odloča s soglasjem o sporazumu o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; sklep o sklenitvi tega sporazuma začne veljati, ko ga države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili.

9.   Svet na predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejme sklep o začasni prekinitvi uporabe sporazuma in določitvi stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma.

10.   Evropski parlament se v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti.

11.   Država članica, Evropski parlament, Svet ali Komisija lahko pridobijo mnenje Sodišča glede združljivosti predvidenega sporazuma s Pogodbama. Kadar je mnenje Sodišča odklonilno, lahko predvideni sporazum začne veljati le, če se spremeni ali če se spremenita Pogodbi.“

174)

Vstavi se člen 188o z besedilom odstavkov 1 do 3 in 5 člena 111, zadnja stavka odstavka 1 pa postaneta drugi pododstavek navedenega odstavka; člen 111 se spremeni na naslednji način:

175)

Vstavijo se naslov VI ter člena 188p in 188q, pri čemer člen 188p nadomesti člene 302 do 304:

„NASLOV VI

ODNOSI UNIJE Z MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI IN TRETJIMI DRŽAVAMI TER DELEGACIJE UNIJE

Člen 188p

1.   Unija v ustrezni obliki sodeluje z organi Združenih narodov in njihovimi specializiranimi agencijami, Svetom Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj.

Unija vzdržuje tudi ustrezne odnose z drugimi mednarodnimi organizacijami.

2.   Za izvajanje tega člena sta zadolžena Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisija.

Člen 188q

1.   V tretjih državah in v mednarodnih organizacijah Unijo zastopajo delegacije Unije.

2.   Delegacije Unije delujejo pod vodstvom visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Pri svojem delu tesno sodelujejo z diplomatskimi predstavništvi in konzulati držav članic.“