Uradni list L 50/2009

I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna

21.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 50/5

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 147/2009

z dne 20. februarja 2009

o določitvi namembnih območij za izvozna nadomestila, izvozne prelevmane in nekatera izvozna dovoljenja za žita in riž

(Kodificirana različica)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1), in zlasti člena 170, v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Komisije (EGS) št. 2145/92 z dne 29. julija 1992 o novi določitvi namembnih območij za izvozna nadomestila, izvozne prelevmane in nekatera izvozna dovoljenja za žita in riž (2) je bila večkrat bistveno spremenjena (3). Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)	Treba je določiti namembna območja, ki se uporabljajo za določitev izvoznih nadomestil in prelevmanov za žita in riž.

(3)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so v skladu z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Namembna območja, ki se uporabljajo za določanje diferenciranih izvoznih nadomestil in prelevmanov za proizvode, navedene v delu I, točkah (a), (b) in (c) ter v točkah (a) in (b) Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, so razmejena v Prilogi k tej uredbi.

Člen 2

Uredba (EGS) št. 2145/92 se razveljavi.

Sklici na razveljavljeno uredbo se upoštevajo kot sklici na to uredbo in se berejo v skladu s primerjalno tabelo v Prilogi III.

Člen 3

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. februarja 2009

Za Komisijo

Predsednik

José Manuel BARROSO

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 214, 30.7.1992, str. 20.

(3) Glej Prilogo II.

PRILOGA I

Območje I

(a)	Maroko Alžirija Tunizija

(b)	Egipt Izrael Libanon Sirija Turčija Zahodna Sahara

(c)

Libija

Območje II

(a)	Norveška Ferski otoki Islandija

(b)	Rusija (severna) Belorusija

Območje III

(a)	Bosna in Hercegovina Hrvaška Ozemlje nekdanje Jugoslavije brez Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine

(b)

Albanija

(c)	Rusija (južna) Armenija Gruzija Azerbajdžan Republika Moldavija Ukrajina Kazahstan Kirgistan Uzbekistan Tadžikistan Turkmenistan

Območje IV

(a)	Mehika Države in ozemlja Srednje Amerike (razen držav AKP)

(b)	Veliki in Mali Antili (razen držav AKP, Portorika in ČDO) ter Bermudsko otočje

(c)	Države in ozemlja Južne Amerike (Atlantska obala, razen ČDO)

(d)	Države in ozemlja Južne Amerike (Tihomorska obala)

Območje V

Južna Afrika

Območje VI

Države in ozemlja Arabskega polotoka

Jordanija

Irak

Iran

Območje VII

(a)	Afganistan Pakistan Indija (vključno s Sikimom) Nepal Šrilanka Bangladeš Mjanmar Butan Otoki Indijskega ocena (razen držav AKP in ČDO)

(b)	Tajska Kambodža Laos Japonska Indonezija Malezija Filipini

(c)	Druge države in ozemlja Azije in Oceanije (razen ČDO) Avstralija Nova Zelandija

Območje VIII

(a)

(Države AKP)

Angola

Antigva in Barbuda

Bahami

Barbados

Belize

Benin

Bocvana

Burkina Faso

Burundi

Kamerun

Zelenortski otoki

Srednjeafriška republika

Komori (brez Mayotte)

Kongo

Slonokoščena obala

Džibuti

Dominika

Etiopija

Fidži

Gabon

Gambija

Gana

Grenada

Gvineja

Gvineja Bissau

Ekvatorialna Gvineja

Gvajana

Haiti

Jamajka

Kenija

Kiribati

Lesoto

Liberija

Madagaskar

Malavi

Mali

Mauritius

Mavretanija

Mozambik

Namibija

Niger

Nigerija

Uganda

Papua Nova Gvineja

Dominikanska republika

Ruanda

Sv. Kitts in Nevis

Sv. Vincent in Grenadini

St. Lucia

Salomonovi otoki

Samoa

Sao Tome in Principe

Senegal

Sejšeli

Sierra Leone

Somalija

Sudan

Surinam

Svazi

Tanzanija

Čad

Togo

Tonga

Trinidad in Tobago

Tuvalu

Vanuatu

Demokratična republika Kongo

Zambija

Zimbabve

(b)

(ČDO)

Francoska Polinezija

Nova Kaledonija in pridružena območja

Otočji Wallis in Futuna

Južna in Antarktična francoska ozemlja

Saint Pierre in Miquelon

Mayotte

Nizozemski Antili

Aruba

Grenlandija

Anguilla

Kajmanski otoki

Falklandski otoki

Otoki Južne Gruzije in Južni Sandwich

Otočji Turks in Caicos

(Britanski) Deviški otoki

Montserrat

Pitcairn

Sv. Helena in pridružena območja

Britansko antarktično ozemlje

Britansko ozemlje v Indijskem oceanu.

PRILOGA II

Razveljavljena uredba s seznamom njenih zaporednih sprememb

Uredba Komisije (EGS) št. 2145/92 (UL L 214, 30.7.1992, str. 20).
Uredba Komisije (ES) št. 3304/94 (UL L 341, 30.12.1994, str. 48).	Samo člen 1(2)
Uredba Komisije (ES) št. 1950/2005 (UL L 312, 29.11.2005, str. 18).	Samo člen 3
Uredba Komisije (ES) št. 1996/2006 (UL L 398, 30.12.2006, str. 1).	Samo člen 2

PRILOGA III

Primerjalna tabela

Uredba (EGS) št. 2145/92	Ta uredba
Člen 1, prvi pododstavek	Člen 1
Člen 1, drugi pododstavek	—
—	Člen 2
Člen 2, prvi pododstavek	Člen 3
Člen 2, drugi pododstavek	—
Priloga	Priloga I
—	Priloga II
—	Priloga III

21.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 50/12

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 149/2009

z dne 20. februarja 2009

o spremembi Uredbe (ES) št. 214/2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka v prahu

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (1) ter zlasti člena 43 v povezavi s členom 4 Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Člen 10(1)(f) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa javno intervencijo za posneto mleko v prahu.

(2)	Uredba Komisije (ES) št. 214/2001 (2) določa podrobna pravila glede javne intervencije za posneto mleko v prahu.

(3)	Ob upoštevanju novih ureditev in pridobljenih izkušenj je primerno spremeniti in po potrebi poenostaviti podrobna pravila, ki urejajo intervencijo na trgu posnetega mleka v prahu.

(4)	Člen 10(1)(f) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določa nov standard za vsebnost beljakovin v posnetem mleku v prahu, in sicer 34 utežnih odstotkov nemastne suhe snovi, zato je treba spremeniti opredelitev proizvoda, ki je upravičen do pomoči.

(5)	Člen 13(1)(d) v povezavi s členom 18(2)(e) Uredbe (ES) št 1234/2007 omejuje javno intervencijo za posneto mleko v prahu po fiksni ceni na ponujeno količino 109 000 ton za obdobje od 1. marca do 31. avgusta.

(6)

Da se zagotovi upoštevanje omejitve 109 000 ton, je primerno določiti obdobje za razmislek, med katerim se lahko pred sprejemom odločitve glede ponudb sprejmejo posebni ukrepi, ki veljajo predvsem za odprte ponudbe. Ti ukrepi lahko vključujejo prekinitev intervencije, uporabo odstotka dodelitve in zavrnitev odprtih ponudb. Zahtevajo hitro ukrepanje, pri čemer mora imeti Komisija možnost, da takoj sprejme vse potrebne ukrepe. Zaradi državnih praznikov v aprilu 2009 je treba določiti odstopanje v zvezi z roki za vložitev ponudb, da se zagotovi skladnost z omejitvijo 109 000 ton za nakup po fiksni ceni.

(7)	Višina varščine zagotovi, da se oddane ponudbe ne umaknejo, zato se za vsako ponudbo na podlagi te uredbe plača varščina 5 EUR na 100 kg.

(8)	Uredba Sveta (ES) št. 1152/2007 (3) odpravlja zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu, zato je treba sklicevanja na to shemo črtati.

(9)	V skladiščih naj se ne puščajo manjše količine posnetega mleka v prahu, količine do 5 000 kg pa je treba ponuditi izbranim ponudnikom.

(10)	Uredbo (ES) št. 214/2001 je zato treba ustrezno spremeniti.

(11)	Ukrepi, predvideni s to uredbo, so skladni z mnenjem Upravljalnega odbora za skupno ureditev kmetijskih trgov –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Uredba (ES) št. 214/2001 se spremeni:

Člen 1 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 1

Ta uredba določa podrobna pravila za intervencijo na trgu posnetega mleka v prahu, kot je predvideno v členu 10(1)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 (4) glede:

(a)	odkupa po fiksni ceni, kot določa člen 13(1)(d) v povezavi s členom 18(1)(c) Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(b)	odkupa prek stalnega javnega razpisa, kot določa člen 13(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007;

(c)	prodaje posnetega mleka v prahu iz javnih zalog v okviru stalnega javnega razpisa.

Člen 2 se spremeni:

(a)	odstavek 1 se spremeni: „1. Intervencijske agencije odkupijo samo posneto mleko v prahu, ki ustreza členu 10(1)(f) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in odstavkom 2 do 7 tega člena ter je ponujeno v intervencijo v obdobju od 1. marca do 31. avgusta.“;

(b)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Pristojni organi preverijo kakovost posnetega mleka v prahu z analitičnimi metodami, določenimi v Prilogi I k tej uredbi, na podlagi vzetih vzorcev v skladu s pravili iz Priloge III k tej uredbi. S pregledi se mora ugotoviti, da posneto mleko v prahu ne vsebuje drugih proizvodov, zlasti pinjenca ali sirotke, kot je določeno v Prilogi I k tej uredbi, razen dovoljenih surovin, ki se uporabljajo za prilagoditev vsebnosti beljakovin, kot je določeno v Prilogi I(4)(b) k Direktivi Sveta 2001/114/ES (5).

Prilagoditev vsebnosti beljakovin se izvede, če je potrebna, v tekoči fazi.

Vendar lahko države članice vzpostavijo sistem samopreverjanja pod lastnim nadzorom za določene zahteve glede kakovosti in za določene odobrene obrate, če Komisija s tem soglaša.

V členu 4(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„Potrdilo mora vsebovati podatke, navedene v točkah (a), (b) in (c) člena 2(6) in potrditev, da je bilo posneto mleko v prahu proizvedeno iz posnetega mleka v odobrenem obratu v Skupnosti ter se je prilagoditev vsebnosti beljakovin, če je bila potrebna, izvedla v tekoči fazi, kot je določeno v členu 10(1)(f) Uredbe št. 1234/2007.“

4.	Naslov oddelka 2 se spremeni:

Člen 5 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)	drugi pododstavek se črta;

(ii)

doda se nov pododstavek:

„Za ponudbe, ki se vložijo v soboto, nedeljo ali na državni praznik, se šteje, da jih intervencijska agencija prejme na prvi delovni dan po dnevu vložitve.

Za ponudbe, vložene v obdobju od 6. do 13. aprila 2009, se šteje, da jih intervencijska agencija prejme 14. aprila 2009.“;

(b)

v odstavku 3 se točka (c) nadomesti z naslednjim:

„(c)	je najpozneje do dneva, ko je bila prejeta ponudba, predložen dokaz, da je prodajalec položil varščino 5 EUR na 100 kg v državi članici, v kateri je bila ponudba vložena.“;

(c)	doda se nov odstavek: „5. Ko intervencijska agencija prejme ponudbo, te ni več mogoče umakniti.“

Člen 6 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 6

Veljavnost ponudbe po roku za vložitev ponudb, dostava posnetega mleka v prahu v skladišče, ki ga določi intervencijska agencija v roku, določenem v členu 7(2) te uredbe, ter skladnost z zahtevami člena 2 te uredbe predstavljajo glavne zahteve v smislu člena 20 Uredbe Komisije (EGS) št. 2220/85 (6).

Člen 7 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Po preverjanju ponudbe in na peti delovni dan po dnevu prejema ponudbe za prodajo intervencijska agencija izda nalog za dostavo, če Komisija ne sprejme posebnih ukrepov v skladu s členom 9a(3).

Nalog za dostavo je datiran in oštevilčen ter vsebuje:

(a)	količino posnetega mleka v prahu za dostavo;

(b)	končni datum dostave;

(c)	skladišče, kamor mora biti dostavljeno.

Nalogi za dostavo se ne izdajo za količine, ki niso bile prijavljene v skladu s členom 9a(1).“;

(b)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjim:

„3. Varščina iz člena 5(3)(c) se sprosti, takoj ko prodajalec dostavi količino, določeno v nalogu za dostavo, v roku, ki je določen v nalogu, ter se ugotovi skladnost z zahtevami iz člena 2.

Kadar posneto mleko v prahu ni v skladu z zahtevami iz člena 2, se zavrne, varščina za zavrnjene količine pa se zaseže.

4. Za posneto mleko v prahu se šteje, da ga intervencijska agencija prevzame na dan, ko je celotna količina posnetega mleka v prahu, ki ga zajema nalog za dostavo, vnesena v skladišče, ki ga določi intervencijska agencija, vendar ne prej kot dan zatem, ko je bil izdan nalog za dostavo.“

8.	V členu 8 se črta odstavek 2.

Oddelku 2 se doda člen 9a:

„Člen 9a

1. Vsak ponedeljek najpozneje ob 14. uri (po bruseljskem času) države članice obvestijo Komisijo o količinah posnetega mleka v prahu, ki je bilo v predhodnem tednu ponujeno za prodajo v skladu s členom 5.

2. Ko Komisija ugotovi, da se ponudbe iz člena 5 v določenem letu približajo 80 000 tonam, obvesti države članice, od katerega datuma naprej sporočajo podatke iz prvega odstavka vsak delovni dan pred 14. uro (bruseljski čas) za količine posnetega mleka v prahu, ki so bile ponujene za prodajo prejšnji delovni dan.

3. Za skladnost z omejitvijo iz člena 13(1)(d) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se Komisija brez pomoči odbora iz člena 195(1) iste uredbe odloči:

(a)	za prekinitev intervencije odkupa po fiksni ceni;

(b)	za določitev enotnega odstotka, za katerega se zmanjša skupna količina ponudb posameznega prodajalca, prejetih na določen dan, kadar bi bila zaradi sprejetja polne količine, ponujene na ta dan, presežena največja količina;

(c)	kjer je to ustrezno, za zavrnitev ponudb, za katere ni bil izdan noben nalog za dostavo.

Z odstopanjem od člena 5(5) te uredbe se lahko prodajalec, katerega ponudba se sprejme v zmanjšanem obsegu, kot je določeno v točki (b) tega odstavka, odloči za umik svoje ponudbe v petih delovnih dneh od objave uredbe o določitvi odstotka zmanjšanja.“

10.

Člen 11 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 11

1. Intervencijska agencija izbere razpoložljivo skladišče, ki je najbližje kraju, kjer se hrani posneto mleko v prahu.

Vendar lahko intervencijska agencija izbere drugo skladišče, oddaljeno 350 km, če izbira takega skladišča ne pomeni dodatnih stroškov skladiščenja.

Intervencijska agencija lahko izbere skladišče, ki se nahaja dlje od te razdalje, če so nastali stroški, vključno s skladiščenjem in prevozom, nižji. V tem primeru intervencijska agencija o tej izbiri nemudoma obvesti Komisijo.

2. Če je intervencijska agencija, ki odkupuje posneto mleko v prahu, v državi članici, ki je druga kot tista, v kateri je ponujeno posneto mleko v prahu skladiščeno, se pri izračunavanju največje razdalje iz prvega odstavka ne upošteva razdalje med skladiščem prodajalca in mejo države članice nakupne intervencijske agencije.

3. Prek največje razdalje iz prvega odstavka dodatni prevozni stroški, ki jih nosi intervencijska agencija, znašajo 0,05 EUR na tono in na kilometer.“

11.

Člen 13 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 13

Če Komisija odloči, da se posneto mleko v prahu odkupi z odprtim stalnim razpisom v skladu s členom 13(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 v povezavi s členom 18(2)(e) te uredbe in v skladu s postopkom iz člena 195(2) te uredbe, se uporabljajo členi 2, 3, 4, 10, 11 in 12 te uredbe, razen če v tem oddelku ni drugače določeno.“

12.	Člen 14(2) se nadomesti z naslednjim: „2. Rok za oddajo ponudb na posamezne razpise je ob 11. uri (po bruseljskem času) vsak tretji torek v mesecu, razen avgusta, ko je rok četrti torek. Če je na torek državni praznik, se rok izteče ob 11. uri (po bruseljskem času) predhodnega delovnega dne.“

13.

V členu 15 se odstavek 3 spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a)	se nanašajo na posneto mleko v prahu, proizvedeno v 31 dneh ali, kjer je primerno, v štirih tednih pred zadnjim rokom za vložitev ponudb, kot je navedeno v členu 14(2).“;

(b)

točka (d) se nadomesti z naslednjim:

„(d)	je predložen dokaz, da je ponudnik pred zadnjim rokom za vložitev ponudb položil varščino 5 EUR na 100 kg za zadevni razpis v državi članici, v kateri je bila ponudba vložena.“

14.

Člen 16 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 16

Veljavnost ponudbe po zadnjem roku za vložitev ponudb in dostava posnetega mleka v prahu v skladišče, ki ga določi intervencijska agencija v roku iz člena 19(3) te uredbe, ter skladnost z zahtevami člena 2 te uredbe predstavljajo glavne zahteve v smislu člena 20 Uredbe (EGS) št. 2220/85.“

15.	V členu 17 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim: „2. Glede na ponudbe, prejete na posamezni razpis, Komisija določi najvišjo odkupno ceno v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.“;

16.

Člen 19 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. Intervencijska agencija uspešnim ponudnikom takoj izda datiran in oštevilčen nalog za dostavo z navedbo:

(a)	količine, ki mora biti dostavljena;

(b)	končnega datuma za dostavo posnetega mleka v prahu;

(c)	skladišča, kamor mora biti dostavljeno.

Nalogi za dostavo se ne izdajo za količine, ki niso bile prijavljene v skladu s členom 17(1).“;

(b)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Varščina iz člena 15(3)(d) se sprosti, takoj ko prodajalec dostavi količino, navedeno v nalogu za dostavo, v roku, ki je določen v nalogu, ter se ugotovi skladnost z zahtevami iz člena 2.

Kadar posneto mleko v prahu ni v skladu z zahtevami iz člena 2, se zavrne, pri čemer se varščina za zavrnjene količine zaseže.“

17.

Člen 20 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. Intervencijska agencija plača uspešnemu ponudniku ceno, navedeno v ponudbi, kot določa člen 15(2)(c), med 120. in 140. dnem po datumu, ko je bilo posneto mleko v prahu prevzeto, če se ugotovi, da je v skladu s členom 2(1), (2), (3), (5), (6) in (7) ter členom 15(3)(a).“;

(b)	odstavek 2 se izbriše.

18.

V členu 22 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2. Rok za oddajo ponudb na posamezne razpise je ob 11. uri (po bruseljskem času) vsak tretji torek v mesecu. Vendar je avgusta ta rok ob 11. uri (po bruseljskem času) četrti torek v mesecu, decembra pa ob 11. uri (po bruseljskem času) drugi torek v mesecu. Če je na torek državni praznik, se rok izteče ob 11. uri (po bruseljskem času) predhodnega delovnega dne.“

19.

Člen 24c se spremeni:

(a)

odstavek 6 se nadomesti z naslednjim:

„6. Če po prevzemu vseh uspešnih ponudb v skladišču ostane manj kot 5 000 kg posnetega mleka v prahu, intervencijska agencija to preostalo količino ponudi uspešnim ponudnikom, najprej tistemu, ki je ponudil najvišjo ceno. Uspešnemu ponudniku se ponudi možnost, da ostalo količino odkupi po isti ceni, kot mu je bila prvotno plačana.“;

(b)	doda se naslednji odstavek: „7. Najpozneje tretji delovni dan v tednu, ki sledi objavi odločbe iz člena 24a(2), države članice Komisiji posredujejo ime in naslov vsakega ponudnika, ki ustreza kodirani številki iz člena 24a(1).“

20.	Členu 24e se doda naslednji odstavek: „3. Če uspešni ponudnik, razen v primeru višje sile, ni izpolnil zahtev iz odstavka 2 tega člena, se razpisna varščina iz člena 23(3)(c) zaseže, prodaja zadevnih količin pa se prekliče.“

21.	Poglavje III se črta.

22.	Poglavje IV se črta.

23.	Priloga I se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej uredbi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. marca 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 20. februarja 2009

Za Komisijo

Mariann FISCHER BOEL

Članica Komisije

(1) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.

(2) UL L 37, 7.2.2001, str. 100.

(3) UL L 258, 4.10.2007, str. 3.

(4) UL L 299, 16.11.2007, str. 1.“

(5) UL L 15, 17.1.2002, str. 19.“

(6) UL L 205, 3.8.1985, str. 5.“

PRILOGA

„PRILOGA I

ZAHTEVE GLEDE SESTAVE, LASTNOSTI KAKOVOSTI IN ANALIZNE METODE

Parametri	Vsebnost in lastnosti kakovosti	Referenčna metoda
Vsebnost beljakovin	najmanj 34,0 % glede na nemastno suho snov	(1)
Vsebnost maščob	največ 1,00 %	(1)
Vsebnost vode	največ 3,5 %	(1)
Titrirna kislost v ml 0,1 M raztopine NaOH	največ 19,5 ml	(1)
Laktati	največ 150 mg/100 g	(1)
Aditivi	jih ni	(1)
Preskus na fosfatazo	negativen tj. ne več kot 350 mU fosfatazne aktivnosti na liter rekonstituiranega mleka	(1)
Indeks topnosti	največ 0,5 ml (24 °C)	(1)
Indeks sežganih delcev	največ 15,0 mg, tj. min. disk B	(1)
Vsebnost mikroorganizmov	največ 40 000 na gram	(1)
Ugotavljanje koliformnih bakterij	negativno v 0,1 g	(1)
Ugotavljanje pinjenca (2)	negativno (3)	(1)
Ugotavljanje sladke sirotke (postopek s sirilom) (4)	ga ni	(1)
Ugotavljanje kisle sirotke (postopek s kislino) (4)	ga ni	Metodo je odobril pristojni organ
Okus in vonj	čist	(1)
Videz	bel ali rahlo rumenkaste barve, brez nečistoč in barvnih delcev	(1)
Zaviralne snovi	negativno (5)	(1)

(1) Uporabljati je treba referenčne metode iz Uredbe Komisije (ES) št. 273/2008 (UL L 88, 29.3.2008, str. 1).

(2) ‚Pinjenec‘ je stranski proizvod proizvodnje masla, ki se pridobi po pinjenju smetane in ločitvi trdne maščobe.

(3) Odsotnost pinjenca se lahko ugotovi bodisi z inšpekcijskim pregledom proizvodnega načrta na kraju samem, ki se izvede brez predhodnega obvestila najmanj enkrat na teden, ali z laboratorijsko analizo končnega proizvoda, ki pokaže največ 69,31 mg FEDP na 100 g.

(4) ‚Sirotka‘ je stranski proizvod pri proizvodnji sira ali kazeina, ki nastane z delovanjem kislin, sirila in/ali kemično-fizičnih procesov.

(5) Surovo mleko, ki se uporablja za proizvodnjo posnetega mleka v prahu, mora izpolnjevati zahteve, podrobno določene v oddelku IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.“

II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna

21.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 50/21

SKLEP SVETA

z dne 27. novembra 2008

o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

(2009/149/ES)

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) v povezavi s prvim stavkom prvega pododstavka člena 300(2) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)	Svet je dne 5. junija 2003 pooblastil Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o nadomestitvi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(2)

Komisija je v imenu Skupnosti v pogajanjih dosegla sporazum z Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnega prevoza v skladu z mehanizmi in smernicami iz Priloge k Sklepu Sveta, ki pooblašča Komisijo, da začne pogajanja s tretjimi državami o zamenjavi nekaterih določb v obstoječih dvostranskih sporazumih s sporazumom Skupnosti.

(3)	Sporazum, ki ga je izpogajala Komisija, bi bilo treba s pridržkom njegove kasnejše sklenitve podpisati –

SKLENIL:

Člen 1

Podpis Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov se odobri v imenu Skupnosti, s pridržkom sklepa Sveta o njegovi sklenitvi.

Besedilo Sporazuma je priloženo temu sklepu.

Člen 2

Predsednik Sveta je pooblaščen, da imenuje osebo(-e), pooblaščeno(-e), da v imenu Skupnosti podpiše(-jo) Sporazum s pridržkom njegove sklenitve.

Člen 3

Predsednik Sveta je pooblaščen, da pošlje uradno obvestilo iz člena 9(1) Sporazuma.

V Bruslju, 27. novembra 2008

Za Svet

Predsednik

L. CHATEL

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov

EVROPSKA SKUPNOST

na eni strani in

REPUBLIKA ARMENIJA

na drugi strani

(v nadaljnjem besedilu „pogodbenici“) STA SE –

OB PRIZNAVANJU, da so bili med nekaterimi državami članicami Evropske skupnosti in Republiko Armenijo sklenjeni dvostranski sporazumi o zračnem prevozu, ki vsebujejo določbe, ki so v nasprotju s pravom Skupnosti,

OB UGOTOVITVI, da ima Evropska skupnost izključno pristojnost v zvezi z več vidiki, ki so lahko vključeni v dvostranske sporazume o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami,

OB UGOTOVITVI, da imajo po zakonodaji Evropske skupnosti letalski prevozniki Skupnosti s sedežem v državi članici pravico do nediskriminatornega dostopa do zračnih poti med državami članicami Evropske skupnosti in tretjimi državami,

OB UPOŠTEVANJU sporazumov med Evropsko skupnostjo in nekaterimi tretjimi državami, ki državljanom teh tretjih držav omogočajo, da pridobijo lastništvo v letalskih prevoznikih, ki so licencirani v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti,

OB PRIZNAVANJU, da je treba nekatere določbe dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih med državami članicami Evropske skupnosti in Republiko Armenijo, ki so v nasprotju z zakonodajo Evropske skupnosti, uskladiti s to zakonodajo zaradi vzpostavitve trdne pravne podlage za zračne prevoze med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo ter ohranitve stalnosti takih zračnih prevozov,

OB UGOTOVITVI, da letalski prevozniki po zakonodaji Evropske skupnosti načeloma ne smejo skleniti sporazumov, ki bi lahko vplivali na trgovino med državami članicami Evropske skupnosti in katerih cilj ali posledica bi bilo preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence,

OB PRIZNAVANJU, da določbe v dvostranskih sporazumih o zračnih prevozih, sklenjenih med državami članicami Evropske skupnosti in Republiko Armenijo, ki (i) zahtevajo ali spodbujajo sklepanje sporazumov med podjetji, sklepe podjetniških združenj ali usklajena ravnanja, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenco med letalskimi prevozniki na ustreznih zračnih poteh; ali (ii) krepijo učinke takih sporazumov, sklepov ali usklajenih ravnanj; ali (iii) prenašajo na letalske prevoznike ali druge zasebne gospodarske operatorje odgovornost za sprejemanje ukrepov, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenco med letalskimi prevozniki na ustreznih zračnih poteh, lahko onemogočijo učinkovito izvajanje pravil o konkurenci, ki se uporabljajo za podjetja,

OB UGOTOVITVI, da namen tega sporazuma ni povečanje skupnega obsega zračnih prevozov med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo, vplivati na ravnovesje med letalskimi prevozniki Skupnosti in letalskimi prevozniki Republike Armenije ali spremeniti določbe obstoječih dvostranskih sporazumov o zračnih prevozih v zvezi s prometnimi pravicami –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

Člen 1

Splošne določbe

1. V tem sporazumu „države članice“ pomenijo države članice Evropske skupnosti.

2. Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na državljane države članice, ki je pogodbenica slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na državljane držav članic Evropske skupnosti.

3. Sklicevanja v posameznem sporazumu, navedenem v Prilogi I, na letalske prevoznike ali letalske družbe države članice, ki je pogodbenica slednjega sporazuma, se razumejo kot sklicevanja na letalske prevoznike ali letalske družbe, ki jih določi navedena država članica.

Člen 2

Določitev s strani države članice

1. Določbe iz odstavkov 2 in 3 tega člena nadomestijo ustrezne določbe v členih, ki so navedeni v Prilogi II(a) in (b), o določitvi letalskega prevoznika s strani zadevne države članice, njegovih pooblastil in dovoljenj, ki jih prizna Republika Armenija, in zavrnitvi, preklicu, začasnem odvzemu ali omejitvi pooblastil ali dovoljenj letalskega prevoznika.

2. Ob prejemu določitve s strani države članice, Republika Armenija prizna ustrezna pooblastila in dovoljenja z najmanjšo postopkovno zamudo, pod pogojem, da:

(i)	ima letalski prevoznik sedež v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti na ozemlju države članice, ki ga je določila, in ima veljavno operativno licenco v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti; in

(ii)	država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, izvaja in vzdržuje učinkovit predpisani nadzor letalskega prevoznika in je ustrezni letalski organ v določitvi jasno opredeljen; in

(iii)

je letalski prevoznik neposredno v lasti ali je njegov večinski lastnik država članica in/ali državljani države članice in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljanov teh drugih držav, in da izvajajo te države in/ali ti državljani učinkovit nadzor.

3. Republika Armenija lahko zavrne, prekliče, začasno odvzame ali omeji pooblastila ali dovoljenja letalskega prevoznika, ki ga je določila država članica, če:

(i)	letalski prevoznik nima v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti sedeža na ozemlju države članice, ki ga je določila, ali nima veljavne operativne licence v skladu z zakonodajo Evropske skupnosti;

(ii)	država članica, ki je pristojna za izdajo spričevala letalskega prevoznika, ne izvaja ali ne vzdržuje učinkovitega predpisanega nadzora letalskega prevoznika, ali ustrezni letalski organ v določitvi ni jasno opredeljen; ali

(iii)

letalski prevoznik ni neposredno v lasti ali njegov večinski lastnik ni država članica in/ali državljani države članice in/ali drugih držav, ki so navedene v Prilogi III, in/ali državljani teh drugih držav, in da te države in/ali ti državljani nimajo učinkovitega nadzora.

Pri izvajanju svoje pravice iz tega odstavka Republika Armenija ne diskriminira med letalskimi prevozniki Skupnosti na podlagi državne pripadnosti.

Člen 3

Varnost

1. Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe členov navedenih v Prilogi II(c).

2. Kjer država članica (prva država članica) določi letalskega prevoznika, katerega predpisani nadzor izvaja in vzdržuje druga država članica, se pravice Republike Armenije v skladu z varnostnimi predpisi iz sporazuma med prvo državo članico, ki je določila letalskega prevoznika, in Republiko Armenijo uporabljajo na enak način za to drugo državo članico pri sprejemanju, izvajanju ali vzdrževanju varnostnih standardov in za dovoljenje za opravljanje prometa navedenega letalskega prevoznika.

Člen 4

Obdavčitev letalskega goriva

1. Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe členov, navedenih v Prilogi II(d).

2. Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba sporazumov iz Priloge II(d) ne preprečuje državi članici, da na nediskriminatorni podlagi uvede davke, prispevke, dajatve, pristojbine ali druge dajatve za gorivo, dobavljeno na njenem ozemlju za uporabo v zrakoplovu določenega letalskega prevoznika Republike Armenije, ki opravlja promet med enim krajem na ozemlju te države članice in drugim krajem na ozemlju te države članice ali na ozemlju druge države članice.

Člen 5

Tarife za prevoz znotraj Evropske skupnosti

1. Določbe iz odstavka 2 tega člena dopolnjujejo ustrezne določbe členov, navedenih v Prilogi II(e).

2. Za tarife, ki jih zaračuna(-jo) letalski prevoznik(-i), določen(-i) s strani Republike Armenije v skladu s sporazumom iz Priloge I, ki vsebuje določbo iz Priloge II(e), za prevoz, ki se v celoti opravi znotraj Evropske skupnosti, se uporablja zakonodaja Evropske skupnosti.

Člen 6

Skladnost s pravili o konkurenci

1. Ne glede na kakršne koli druge nasprotne določbe nobena določba v sporazumih, navedenih v Prilogi I, ne:

(i)	zahteva ali spodbuja sprejetja sporazumov med podjetji, ki opravljajo zračne prevoze, sklepov podjetniških združenj ali usklajenega ravnanja, ki preprečujejo ali izkrivljajo konkurenčnost;

(ii)	krepi učinkov takega sporazuma, sklepa ali usklajenega ravnanja; ali

(iii)

prenese na zasebne gospodarske subjekte odgovornosti za ukrepe, ki preprečujejo, izkrivljajo ali omejujejo konkurenčnost.

2. Določbe v sporazumih, navedenih v Prilogi I, ki so neskladne z odstavkom 1 tega člena, se ne uporabljajo.

Člen 7

Priloge k Sporazumu

Priloge k temu Sporazumu so njegov sestavni del.

Člen 8

Revizija ali sprememba

Pogodbenici lahko ta sporazum kadar koli sporazumno revidirata ali spremenita. Take spremembe imajo obliko ločenih protokolov, ki z začetkom svoje veljavnosti v skladu z določbami iz člena 9 tega sporazuma postanejo njegov sestavni del.

Člen 9

Začetek veljavnosti

1. Pogodbenici se medsebojno pisno uradno obvestita o zaključku notranjih postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma. Ta sporazum začne veljati na dan prejema zadnjega uradnega obvestila.

2. Sporazumi in drugi dogovori med državami članicami in Republiko Armenijo, ki na dan podpisa tega sporazuma še ne veljajo in se še ne uporabljajo, so navedeni v Prilogi I. Ta sporazum se za vse take sporazume in dogovore uporablja od začetka njihove veljavnosti.

Člen 10

Prenehanje veljavnosti

1. V primeru prenehanja veljavnosti sporazuma iz Priloge I istočasno prenehajo veljati tudi vse določbe tega sporazuma, ki so povezane z zadevnim sporazumom iz Priloge I.

2. V primeru prenehanja veljavnosti vseh sporazumov iz Priloge I istočasno preneha veljati tudi ta sporazum.

V POTRDITEV TEGA so spodaj podpisani pooblaščenci, ki so bili v ta namen ustrezno pooblaščeni, podpisali ta sporazum.

V Bruslju, dne devetega decembra leta dva tisoč osem, sestavljeno v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem, švedskem in armenskem jeziku.

За Европейската Общност

Por la Comunidad Europea

Za Evropské společenství

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Euroopa Ühenduse nimel

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Eiropas Kopienas vārdā

Europos bendrijos vardu

Az Európai Közösség részéről

Għall-Komunità Ewropea

Voor de Europese Gemeenschap

W imieniu Wspólnoty Europejskiej

Pela Comunidade Europeia

Pentru Comunitatea Europeană

Za Európske spoločenstvo

Za Evropsko skupnost

Euroopan yhteisön puolesta

För Europeiska gemenskapen

За Република Армения

Por la República de Armenia

Za Arménskou republiku

For Republikken Armenien

Für die Republik Armenien

Armeenia Vabariigi nimel

Για τη Δημοκρατία της Αρμενίας

For the Republic of Armenia

Pour la République d'Arménie

Per la Repubblica d'Armenia

Armēnijas Republikas vārdā

Armenijos Respublikos vardu

Az Örmény Köztársaság részéről

Għar-Repubblika ta' l-Armenja

Voor de Republiek Armenië

W imieniu Republiki Armenii

Pela República da Arménia

Pentru Republica Armenia

Za Arménsku republiku

Za Republiko Armenijo

Armenian tasavallan puolesta

För Republiken Armenien

PRILOGA I

Seznam sporazumov iz člena 1 tega sporazuma

Sporazumi o zračnem prevozu med Republiko Armenijo in državami članicami Evropske skupnosti, ki so bili na dan podpisa tega sporazuma sklenjeni, podpisani in/ali so se začasno uporabljali:

—	Sporazum med vlado Avstrije in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, parafiran na Dunaju 25. avgusta 1993, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Avstrijo“,

—	Sporazum med vlado Belgije in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Bruslju 7. junija 2001, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Belgijo“,

—	Sporazum med vlado Republike Bolgarije in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Sofiji 10. aprila 1995, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Bolgarijo“,

—	Sporazum med vlado Republike Ciper in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Erevanu 11. septembra 1998, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Ciprom“,

—	Sporazum o zračnem prevozu med vlado Češke republike in vlado Republike Armenije, parafiran v Pragi 8. februarja 2002, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Češko“,

—	Sporazum med vlado Kraljevine Danske in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Stockholmu 25. oktobra 2000, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Dansko“,

—	Sporazum med vlado Republike Estonije in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Talinu 17. marca 2000, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Estonijo“,

—	Sporazum med vlado Francoske republike in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, parafiran v Parizu 12. februarja 2002, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Francijo“,

—	Sporazum o zračnem prevozu med vlado Zvezne republike Nemčije in vlado Republike Armenije, podpisan v Bonnu 4. maja 1998, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Nemčijo“,

—	Sporazum med vlado Helenske republike in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Atenah 16. decembra 1994, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Grčijo“,

—	Sporazum med vlado Italijanske republike in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Erevanu 18. julija 2002, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Italijo“,

—	Sporazum med vlado Velikega vojvodstva Luksemburg in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Luxembourgu 21. novembra 2000, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Luksemburgom“,

—	Sporazum med vlado Kraljevine Nizozemske in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Erevanu 26. novembra 1999, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Nizozemsko“,

—	Sporazum med vlado Republike Poljske in vlado Republike Armenije o civilnem zračnem prevozu, podpisan v Varšavi 27. januarja 1998, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Poljsko“,

—	Sporazum med vlado Romunije in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Erevanu 25. marca 1996, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Romunijo“,

—	Sporazum med vlado Kraljevine Švedske in vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Stockholmu 25. oktobra 2000, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Švedsko“,

—	Sporazum med vlado Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske ter vlado Republike Armenije o zračnem prevozu, podpisan v Londonu 9. februarja 1994, v besedilu Priloge II „Sporazum med Armenijo in Združenim kraljestvom“,

nazadnje spremenjen z Memorandumom o soglasju, podpisanim v Erevanu 19. junija 1998.

PRILOGA II

Seznam členov v sporazumih iz Priloge I in iz členov 2 do 5 tega sporazuma

(a)

Določitev s strani države članice:

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Avstrijo,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Belgijo,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Bolgarijo,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Ciprom,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Češko,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Dansko,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Estonijo,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Francijo,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Nemčijo,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Grčijo,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Italijo,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Luksemburgom,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Nizozemsko,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Poljsko,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Romunijo,

—	člen 3 Sporazuma med Armenijo in Švedsko,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Združenim kraljestvom.

(b)

Zavrnitev, preklic, začasni odvzem ali omejitev pooblastil ali dovoljenj:

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Avstrijo,

—	člen 5 Sporazuma med Armenijo in Belgijo,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Bolgarijo,

—	člen 5 Sporazuma med Armenijo in Ciprom,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Češko,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Dansko,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Estonijo,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Francijo,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Nemčijo,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Grčijo,

—	člen 5 Sporazuma med Armenijo in Italijo,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Luksemburgom,

—	člen 5 Sporazuma med Armenijo in Nizozemsko,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Poljsko,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Romunijo,

—	člen 4 Sporazuma med Armenijo in Švedsko,

—	člen 5 Sporazuma med Armenijo in Združenim kraljestvom.

(c)

Varnost:

—	člen 8 Sporazuma med Armenijo in Češko,

—	člen 14 Sporazuma med Armenijo in Dansko,

—	člen 12 Sporazuma med Armenijo in Estonijo,

—	člen 8 Sporazuma med Armenijo in Francijo,

—	člen 12 Sporazuma med Armenijo in Nemčijo,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Italijo,

—	člen 6 Sporazuma med Armenijo in Luksemburgom,

—	člen 14 Sporazuma med Armenijo in Švedsko,

—	člen 9a Sporazuma med Armenijo in Združenim kraljestvom.

(d)

Obdavčitev letalskega goriva:

—	člen 7 Sporazuma med Armenijo in Avstrijo,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Belgijo,

—	člen 7 Sporazuma med Armenijo in Bolgarijo,

—	člen 7 Sporazuma med Armenijo in Ciprom,

—	člen 9 Sporazuma med Armenijo in Češko,

—	člen 6 Sporazuma med Armenijo in Dansko,

—	člen 6 Sporazuma med Armenijo in Estonijo,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Francijo,

—	člen 6 Sporazuma med Armenijo in Nemčijo,

—	člen 9 Sporazuma med Armenijo in Grčijo,

—	člen 6 Sporazuma med Armenijo in Italijo,

—	člen 8 Sporazuma med Armenijo in Luksemburgom,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Nizozemsko,

—	člen 6 Sporazuma med Armenijo in Poljsko,

—	člen 9 Sporazuma med Armenijo in Romunijo,

—	člen 6 Sporazuma med Armenijo in Švedsko,

—	člen 8 Sporazuma med Armenijo in Združenim kraljestvom.

(e)

Tarife za prevoz znotraj Evropske skupnosti:

—	člen 11 Sporazuma med Armenijo in Avstrijo,

—	člen 13 Sporazuma med Armenijo in Belgijo,

—	člen 9 Sporazuma med Armenijo in Bolgarijo,

—	člen 14 Sporazuma med Armenijo in Ciprom,

—	člen 13 Sporazuma med Armenijo in Češko,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Dansko,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Estonijo,

—	člen 14 Sporazuma med Armenijo in Francijo,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Nemčijo,

—	člen 12 Sporazuma med Armenijo in Grčijo,

—	člen 8 Sporazuma med Armenijo in Italijo,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Luksemburgom,

—	člen 6 Sporazuma med Armenijo in Nizozemsko,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Poljsko,

—	člen 8 Sporazuma med Armenijo in Romunijo,

—	člen 10 Sporazuma med Armenijo in Švedsko,

—	člen 7 Sporazuma med Armenijo in Združenim kraljestvom.

PRILOGA III

Seznam drugih držav iz člena 2 tega sporazuma

(a)	Republika Islandija (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(b)	Kneževina Lihtenštajn (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(c)	Kraljevina Norveška (v skladu s Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru);

(d)	Švicarska konfederacija (v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o zračnem prevozu).

21.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 50/30

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 25. januarja 2006

o državni pomoči C 54/03 (ex N 194/02) Zvezne republike Nemčije za mehanizem vračila v okviru uvedbe cestninjenja za težka tovorna vozila na nemških avtocestah

(notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 89)

(Besedilo v nemškem jeziku je edino verodostojno)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/150/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti prvega pododstavka člena 88(2) Pogodbe,

ob upoštevanju Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru in zlasti člena 62(1)(a) Sporazuma,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 659/1999 z dne 22. marca 1999 (1) o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 88 Pogodbe,

po pozivu vsem zainteresiranim strankam, da predložijo pripombe v skladu z zgoraj navedenimi določbami (2), in ob upoštevanju teh pripomb,

ob upoštevanju naslednjega:

1. POSTOPEK

(1)

Zvezno ministrstvo za promet, gradbeništvo in stanovanja Zvezne republike Nemčije je v dopisu z dne 6. marca 2002, ki ga je Komisija (GD TREN) prejela 12. marca 2002 (A(02)54606), in v dopisu z dne 7. marca 2002, ki ga je Komisija evidentirala 7. marca 2002 (A(02)54445), Komisijo obvestilo, da namerava zvezna vlada na avtocestah za težka tovorna vozila poleg sistema cestninjenja na podlagi kilometrine uvesti tudi sistem vračila cestnine. Generalni sekretariat Komisije je v dopisu z dne 21. marca 2002 (D(02)1080) potrdil prejem dopisa Nemčije in evidentiral uradno obvestilo o osnutku zakona pod številko N 194/02.

(2)	V dopisu z dne 23. julija 2003, evidentiranim s št. C 54/03, je Komisija Zvezno republiko Nemčijo obvestila, da se je v zvezi s pomočjo odločila sprožiti postopek v skladu s členom 88(2) Pogodbe ES.

(3)	Odločitev Komisije, da sproži postopek, je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije (3). Komisija je zainteresirane stranke pozvala, da predložijo pripombe.

(4)	Nemški organi so s sporočiloma z dne 22. avgusta 2003, evidentiranima 1. septembra 2003 (A(03)/28354), Komisiji odgovorili na vprašanja, ki jih je ta zastavila.

(5)	Poleg tega je Komisija prejela 12 pripomb zainteresiranih strank. Posredovala jih je Zvezni republiki Nemčiji in ji omogočila, da predloži pripombe. Zvezna republika Nemčija je pripombe posredovala v dopisu z dne 7. novembra 2003, evidentiranim 13. novembra 2003 (A(03)34681).

(6)

Komisija je od nemških organov prejela dodatne informacije 23. oktobra 2003, evidentirane 27. oktobra 2003 (A(03)33102), 23. decembra 2003, evidentirane 26. decembra 2003 (A(03)38579), 1. julija 2004, evidentirane 6. julija 2004 (A(04)24123), 2. decembra 2004, evidentirane istega dne, 25. januarja 2005, evidentirane 28. januarja 2005, 14. julija 2005, evidentirane 28. julija 2005 (A(05)19151) in 11. novembra 2005, evidentirane 14. novembra 2005 (A(05)32154).

2. PODROBEN OPIS POMOČI

2.1 Sistem vračila cestnine

(7)

Nemški organi so s 1. januarjem 2005 na avtocestah za težka tovorna vozila uvedli cestnino na podlagi kilometrine, povprečno višino cestnine pa določili na 12,4 centov/km. Komisijo so obvestili, da nameravajo v bližnji prihodnosti znesek povišati na 15 centov/km in hkrati uvesti sistem vračila cestnine (v nadaljnjem besedilu SPC), da bi cestne prevoznike (delno) odškodovali za povečanje skupnih pristojbin. Znesek tega SPC vključuje enkratno letno vračilo cestnine v višini največ 2,6 centov/km. Vendar pa je v SPC vračilo cestnine odvisno od plačila trošarine za gorivo, kupljeno v Nemčiji, ki ga je treba dokazati s predložitvijo ustreznih dokumentov. Po prejemu potrdila o plačilu 8,6 centov/km trošarine za gorivo, plačane v Nemčiji, bo povrnjenih 2,6 centov/km.

2.2 Cilj ukrepa pomoči

(8)

Cilj ukrepa je določiti višino cestnine na kilometer ob ustreznem upoštevanju drugih plačil, ki jih v zvezi s prevozom izvršijo cestni prevozniki, zavezani za plačilo cestnine na območju veljavnosti nemške zakonodaje. Ukrep upošteva, da večina uporabnikov s plačilom davkov (letni davek na vozilo, davek na gorivo) že prispeva h kritju infrastrukturnih stroškov, ter si prizadeva za delno vračilo teh prispevkov tistim uporabnikom, ki poleg obstoječih pristojbin zdaj plačujejo tudi cestnino. Cestnina je bila s 1. januarjem 2005 določena na 12,4 centov/km. Po mnenju nemških organov bo trenutno predvideno zvišanje za 2,6 centov/km na 15 centov/km v celoti pokrilo stroške gradnje, razvoja in obratovanja ustrezne infrastrukture v smislu Direktive 1999/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila (4) (Direktiva o evrovinjeti), zlasti odstavkov 9 in 10 člena 7 (5). Nemški organi zaradi povečanja skupne pristojbine za uporabo infrastrukture za cestne prevoznike hkrati predlagajo uvedbo sistema vračila kot delnega nadomestila.

2.3 Znesek pomoči

(9)

Vračilo cestnine v višini 2,6 centov/km je rezultat naslednjega izračuna, ki temelji na odločitvi nemških organov o nadomestitvi 600 milijonov evrov: če znaša letna kilometrina vozil 22,7 milijarde km (vozila, katerih masa ne presega 12 ton), cestnina v višini 1 centa/km letno ustvari 27 milijonov evrov prihodkov iz cestnin. Ob predpostavki, da poraba 30 litrov/100 km in 0,01 EUR trošarine na liter goriva ustvari 1 cent trošarin, je prihodek iz trošarin približno 68 milijonov EUR letno (6). Za ustvarjanje enakega prihodka mora cestnina v višini 1 centa/km ustrezati približno 3,3 centom trošarine (7) na liter. Odločitev o nadomestitvi 600 milijonov EUR pomeni torej vračilo približno 2,6 centov cestnine na kilometer (8). Da bi bili upravičeni do tega vračila, je treba predložiti dokazilo o plačilu trošarine v višini 8,6 centov (9) na liter.

(10)	Ker naj bi skupni znesek znižanja, ki ga predvideva sistem vračila cestnin, znašal 600 milijonov EUR letno, to nadomestilo pomeni približno 17,6 % znižanje prihodka iz cestnin v višini približno 3,4 milijard EUR letno.

2.4 Trajanje

(11)	Predlagani SPC ni časovno omejen. Nemški organi so navedli, da lahko spremenijo zakonsko odredbo in uvedejo sistem časovne omejitve, če bo to zahtevala Komisija.

2.5 Upravičenci

(12)	Upravičenci SPC bodo vsi cestni prevozniki ali lastniki tovornjakov z maso največ 12 ton, ki uporabljajo nemške avtoceste, ne glede na njihovo državljanstvo ali stalno prebivališče Vendar pa je vračilo cestnin odvisno od plačila trošarine za gorivo, kupljeno v Nemčiji.

2.6 Pravna podlaga

(13)

SPC temelji na 1. paragrafu Zakona o uvedbi pristojbin na avtocestah za težka tovorna vozila na podlagi kilometrine, ki ga je nemška vlada sprejela 22. marca 2002 (v nadaljnjem besedilu „zakon“). Zakon je bil podpisan 5. aprila 2002 in 11. aprila 2002 objavljen v Zveznem uradnem listu (Bundesgesetzblatt) (10).

(14)

2. odstavek 1. paragrafa 1. člena zakona vlado pooblašča, da z zakonsko odredbo in s soglasjem Bundesrata določi višino cestnine na kilometer, pri tem pa upošteva število osi in vrste emisij vozil. 3. odstavek 3. paragrafa nemško vlado pooblašča, da določi višino cestnine na kilometer, pri tem pa ustrezno upošteva druga plačila, ki jih v zvezi s prometom izvršijo stranke, zavezane za plačilo cestnine na območju veljavnosti zakona.

(15)

Nemška zvezna vlada je v zvezi s SPC predlagala, da se obstoječi „zakonski odredbi o višini cestnine za težka tovorna vozila z dne 24. junija 2003“ (11) doda novo poglavje. Predlog temelji na 3. odstavku 3. paragrafa 1. člena zakona. Nemška vlada je potrdila, da bo zakonsko odredbo spremenila samo, če bo Komisija sprejela pozitivno odločitev glede SPC.

2.7 Tehnični vidiki dokazila o plačilu trošarine

(16)

Ključni element za uporabo SPC je dokazilo o plačilu trošarine v Nemčiji. Dokazilo o plačilu bo vključevalo predložitev ustreznih računov bencinskih črpalk ali potrdil podjetij iz Nemčije o kreditnih karticah za gorivo, v obeh primerih z navedbo registrske številke z gorivom napolnjenega vozila, zavezanega za plačilo cestnine. Dokazilo, da je bila trošarina za gorivo plačana v Nemčiji, je v skladu tudi s trenutnim besedilom Zakona o davku na mineralno olje z dne 21. decembra 1992 (12).

(17)

Cestnina se zniža samo, če se dokaže, da je bilo plačilo cestnine in trošarine izvršeno v istem koledarskem letu. Skupni znesek povrnjene cestnine za eno koledarsko leto (cestninski kredit) se običajno pokrije iz cestnine, ki jih vozila, zavezana za plačilo, plačajo za naslednje leto. Stranka, zavezana za plačilo cestnine, mora najpozneje do 31. marca naslednjega leta Zveznemu uradu za prevoz blaga, ki je pooblaščen za izvajanje zakona ter odgovoren za nadzorovanje in obravnavanje kršitev, predložiti zahtevo za vračilo cestnine za določeno vozilo.

(18)	Če cestninskega kredita vseeno ni mogoče pokriti iz cestnine za naslednje leto, bo ta izplačan na zahtevo. Zahtevo je treba Zveznemu uradu za prevoz blaga predložiti najpozneje do 31. marca naslednjega leta.

2.8 Vzroki za sprožitev postopka

(19)

Komisija je 23. julija sprožila formalni postopek preiskave zaradi naslednjih razlogov:

(a)

Komisija je izrazila dvom glede potrebe po nameravanem nadomestilu prvotno določene višine cestnine s sistemom višjih zneskov in vračila. Zato je od Nemčije zahtevala, da navede vse argumente, ki upravičujejo višjo upravno obremenitev v primerjavi s prvotnim sistemom, ki naj bi se uporabljal od datuma njegove uvedbe.

(b)	Komisija je izrazila zaskrbljenost, da bi ukrep dejansko povzročil diskriminacijo tujih cestnih prevoznikov. Zato je od nemških organov zahtevala, da predloži vse potrebne informacije o tem, zakaj naj bi bil ukrep nediskriminatoren.

(c)	Komisija je poleg tega zahtevala pojasnitev okoljskega vpliva sistema vračil, saj bi bil negativni okoljski vpliv lahko v nasprotju s skupnim interesom. Komisija je zato Nemčijo pozvala, da zagotovi nadaljnje informacije o tem.

(d)	Komisija prav tako še ne more sklepati, da sistem cestninjenja izpolnjuje vse pogoje iz Direktive 1999/62/ES in da je v skladu s členom 28 Pogodbe ES.

(e)	Poleg tega je Komisija ugotovila pomanjkanje informacij o ustrezni pravni podlagi za izvajanje morebitnega sistema vračila cestnine in je zato od nemških organov zahtevala, da Komisiji posredujejo npr. nov osnutek zakonske odredbe na podlagi 3. odstavka 3. paragrafa 1. člena zakona.

(f)

Komisija je potrebovala tudi dodatna pojasnila, ali se lahko za sistem znižanja cestnin sproži uradni postopek v skladu s členom 8(4) Direktive Sveta 92/81/EGS z dne 19. decembra 1992 o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja (13). Zato je prosila nemške organe, da pojasnijo, zakaj shema pomoči ni bila priglašena v skladu s postopkom iz Direktive 92/81/EGS.

3. PRIPOMBE ZAINTERESIRANIH STRANK

(20)	Komisija je v okviru uradne sprožitve postopka prejela 12 prispevkov tretjih strank, od tega 10 prispevkov nacionalnih ali evropskih združenj (14) in dva prispevka držav članic (15). 10 prispevkov nasprotuje ukrepu, dva prispevka pa vsebujeta argumente v prid shemi pomoči (16).

3.1 Argumenti proti ukrepu vračila

3.1.1 Dejanska diskriminacija tujih cestnih prevoznikov

3.1.1.1 Diskriminacija tujih cestnih prevoznikov zaradi različnih trošarin v državah članicah (17)

(21)

Veliko število zainteresiranih strank trdi, da sistem vračila zaradi različnih trošarin v državah članicah v praksi ne bo temeljil na pravični podlagi in ne bo zagotovljen ne glede na državljanstvo cestnih prevoznikov. Sistem vračila je dejansko diskriminatoren, ker nenemški cestni prevozniki zaradi visokih trošarin za gorivo v Nemčiji svojih rezervoarjev za gorivo ne bodo polnili v Nemčiji in zato ne bodo upravičeni do SPC.

3.1.1.2 Diskriminacija tujih cestnih prevoznikov z ukrepom, ki se šteje za znižanje obdavčitve za uporabo infrastrukture (cestnine) in zato daje prednost nemškim podjetjem (18)

(22)

Poudarjeno je bilo tudi, da ukrep, ki se šteje za znižanje obdavčitve za uporabo infrastrukture, daje prednost nemškim cestnim prevoznikom, saj cestni prevozniki iz tujine zaradi visokih trošarin za gorivo svojih rezervoarjev za gorivo ne bodo polnili v Nemčiji. Zato bodo tuji cestni prevozniki plačali višjo pristojbino za uporabo infrastrukture (tj. celoten znesek) kot nemški cestni prevozniki, ki bodo koristili takšen sistem vračila in bodo dejansko plačevali „znižane“ pristojbine za uporabo infrastrukture.

3.1.1.3 Diskriminacija tujih cestnih prevoznikov, ker ukrep vodi do delnega vračila razlike v ceni goriva med Nemčijo in drugimi državami (19)

(23)	Nekatere zainteresirane stranke navajajo, da bodo nemški cestni prevozniki zaradi ukrepa pomoči lahko znižali cene za prevoz blaga. To bo povzročilo škodo podjetjem za prevoz blaga na dolgih razdaljah. Zato bo ukrep pomoči neposredno diskriminiral nenemške cestne prevoznike.

3.1.1.4 Diskriminacija tujih cestnih prevoznikov, ker morajo prekomerno prispevati k uskladitvi davčne stopnje za mineralno olje (20)

(24)

Poleg tega tretje stranke trdijo, da bodo povišanje cestnine z 12,4 centov/km na 15 centov/km, ki bo nujno za financiranje kompenzacijskega ukrepa, financirali vsi cestni prevozniki, vključno s prevozniki, ki ne bodo upravičeni do vračila cestnine. Zato bodo nenemški cestni prevozniki morali sprejeti višje cestnine, s čimer bodo financirali uskladitev davčne stopnje za mineralno olje, ki jo predvidevajo nemški organi. Ker zainteresirane stranke menijo, da to ni utemeljeno, štejejo ukrep za diskriminatoren.

3.1.1.5 Diskriminacija tujih bencinskih črpalk, zlasti v sosednjih regijah nemškega ozemlja (21)

(25)

Zainteresirane stranke trdijo, da SPC ne spodbuja izboljšanja prometne infrastrukture, temveč daje pobudo za polnjenje rezervoarjev za gorivo v Nemčiji. Zato bo sistem vračila dajal prednost nemškim bencinskim črpalkam na škodo nenemških bencinskih črpalk. Ukrep vračila ima zato tudi diskriminatoren učinek na tuje bencinske črpalke.

3.1.1.6 Diskriminacija drugih držav članic zaradi izgub prihodkov od davka (22)

(26)	Zainteresirane stranke so tudi navedle, da bodo druge države članice, zlasti v sosednjih regijah, zaradi manjšega nakupa goriva na njihovih ozemljih izgubile prihodke od davka.

3.1.1.7 Diskriminacija vozil, katerih masa ne presega 12 ton, ker vračilo dejansko učinkuje kot znižanje davčne stopnje za mineralno olje (23)

(27)	Ker se ukrep šteje za neposredno znižanje trošarin, nekatere zainteresirane stranke trdijo, da je diskriminatoren do tistih potrošnikov goriva, ki uporabljajo nemške avtoceste z vozili, katerih masa ne presega 12 ton.

3.1.1.8 Razlika v davčni obremenitvi sama po sebi ne more upravičiti dodelitve državne pomoči (24)

(28)

Dodaten argument, ki so ga navedle tretje stranke, se navezuje na odločbo sodišča o italijanski shemi pomoči, ki je predstavljala shemo za obračunavanje davkov za italijanske cestne prevoznike, v skladu s katero so se kompenzacijska plačila izvrševala za prevozna podjetja iz drugih državah članicah glede na ocenjene porabe dizelskega goriva, ki je potreben za prevoz razdalje na italijanskem ozemlju. Sodišče je potrdilo odločitev Komisije, na podlagi katere je Italijanska republika morala dodeljeno pomoč vrniti. Zato zainteresirane stranke po analogiji z italijanskim primerom trdijo, da različna davčna obremenitev za mineralna olja sama po sebi ne upravičuje dodelitve državne pomoči (25).

3.1.2 Diskriminacija tujih cestnih prevoznikov zaradi posebnih mehanizmov vračila ali upravne obremenitve (26)

(29)

Prvič, vračilo ni povezano z dejansko uporabo avtocest v Nemčiji. Ker bodo mehanizmi vračila po mnenju tretjih strank dopuščali vsa potrdila bencinskih črpalk ne glede na to, ali je vozilo uporabljalo nemške avtoceste ali druge ceste. To bo dajalo prednost predvsem nemškim cestnim prevoznikom z raznolikim voznim parkom vozil, katerih masa ne presega ali presega 12 ton.

(30)

Drugič, tretje stranke trdijo, da ima ukrep diskriminatoren učinek, ker se skupni znesek za vračilo cestnine v enem koledarskem letu pokrije iz cestnine za naslednje leto. Ta plačilni mehanizem daje prednost nemškim cestnim prevoznikom v primerjavi z nenemškimi cestnimi prevozniki, ki bi lahko nemške avtoceste uporabljali samo občasno.

(31)	Tretjič, zainteresirane stranke trdijo, da ukrep ni združljiv z Direktivo 1999/62/ES, ker sistem vračila ustvarja jezikovne in upravne ovire, zaradi česar mnogi tuji uporabniki, zlasti občasni uporabniki, vračila ne bodo zahtevali.

(32)	Zainteresirane stranke se sklicujejo tudi na nekatere praktične vidike sistema cestninjenja (kot je pomanjkanje enot na vozilu (OBU) itd.), ki imajo po njihovem mnenju prav tako neposreden vpliv na sam ukrep pomoči.

3.1.3 Kršitev Direktive 92/81/EGS o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja (27)

(33)	Več tretjih strank je trdilo, da se zato, ker sistem vračila povzroča neposredno znižanje trošarin, krši Direktiva 92/81/EGS, če se ne upoštevajo posebna postopkovna pravila, kot je npr. člen 8(4) o postopku priglasitve (28).

3.1.4 Negativni vplivi na okolje (29)

(34)	Prav tako je treba omeniti, da je ena zainteresirana stranka trdila, da ukrep spodbuja porabo goriva, ker je znesek vračila neposredno odvisen od količine porabljenega goriva. Zato je ukrep v nasprotju z interesom Skupnosti.

3.1.5 Dodatni argumenti v zvezi s sistemom za cestninjenje

(35)	Poleg tega vse zainteresirane stranke, ki nasprotujejo ukrepu pomoči, kritizirajo sistem cestninjenja kot takšen, pri tem pa ne razlikujejo jasno med cestnino in SPC. Zainteresirane stranke so glede cestnine navedle naslednje glavne argumente:

(36)

Dejstvo, da se višja cestnina obračuna samo za vozila z maso najmanj 12 ton, je diskriminatorno, saj se s tem zaračuna predvsem mednarodni prevoz blaga in neposredno spodbuja pretežno nacionalni prevoz blaga z vozili, katerih masa ne presega 12 ton (30). Pri tem so se zainteresirane stranke sklicevale na več sodb Sodišča (31).

(37)	Po mnenju zainteresiranih strank sistem za cestninjenje ni v skladu z Direktivo 1999/62/ES, zlasti členom7(4), saj je cestnina diskriminatorna glede na državljanstvo prevoznika ali izhodiščni ali namembni kraj vozila (32).

(38)	Praktične težave (33) sistema cestninjenja povzročajo škodo nenemškim cestnim prevoznikom. Pomanjkanje učinkovitih alternativ za namestitev OBU prav tako ni v skladu s členom 7(5) Direktive 1999/62/ES.

(39)

Zainteresirane stranke so izrazile dvome glede zneska cestnine in njegove skladnosti s členom 7(9) Direktive o evrovinjeti (34). Ker so stroški gradnje nemških avtocest večinoma amortizirani, se mora izračun stroškov nanašati predvsem na operativne stroške in stroške za razvoj zadevnega infrastrukturnega omrežja. Poleg tega so trdile, da je sistem cestninjenja diskriminatoren tudi zato, ker se za težka tovorna vozila, katerih masa ne presega 12 ton, zaračunana 100 % cestnina, medtem ko po podatkih nemških organov ta vozila povzročajo samo 45 % stroškov. Tudi izvzetje zasebnih vozil v turistične namene naj bi bilo diskriminatorno. Poleg tega je navedeno, da naj bi bil povprečen znesek cestnine 12,4 centov/km previsok. Kot kaže, Nemčija uporablja višji znesek cestnine za navzkrižno subvencioniranje drugih načinov prevoza, kar ne bi bilo v skladu z načelom „uporabnik plača“ in členom 9(2) Direktive 1992/62/ES.

(40)	Poleg tega je bilo ugotovljeno, da nemški sistem cestninjenja nasprotuje „uvodni izjavi 17“ Direktive 1999/62/ES, saj bo ustvaril umetne ovire, izkrivljal konkurenco v Evropi in odvračal od usklajenega evropskega modela zaračunavanja za uporabo infrastrukture, ki zagotavlja interoperabilnost.

(41)	Nemški zakon, ki uvaja novo cestnino, je diskriminatoren tudi na škodo nenemških cestnih prevoznikov glede vrste emisij vozil.

(42)	Ugotovljeno je bilo, da sistem cestninjenja krši tudi druge določbe Pogodbe, kot so členi 28, 97, 90 in 92 (35).

3.2 Argumenti v prid sistemu vračila

(43)

Navedeno je bilo, da je pomoč potrebna, da je v interesu Skupnosti in da upošteva načelo sorazmernosti, kar je bilo podprto z naslednjimi argumenti: Bela knjiga Komisije o prometni politiki (36) in člen 7 novega osnutka Direktive o evrovinjeti (37) predvidevata vračilo davka za uporabnike prometa, zaračunanega za uporabo infrastrukture, s čimer bi se izognili celotnemu povišanju davkov. Ukrep sam po sebi ne znižuje davčne stopnje za mineralno olje. Trošarina služi samo kot referenca za izračun cestnine. Poleg tega je mogoče dokazati, da se prihodek od davka na mineralno olje v Nemčiji zmanjšuje zaradi manjšega nakupa goriva v Nemčiji. Sistem vračila se zato šteje za nujen ukrep, ki bo ohranil sorazmernost celotnega povišanja pristojbin, kar je tudi v interesu Skupnosti.

(44)

Ukrep pomoči jasno upošteva načelo nediskriminacije, saj so do ukrepa pomoči upravičeni tako nemški kot tudi nenemški cestni prevozniki. Po mnenju zainteresirane stranke vsaka obstoječa diskriminacija izhaja iz neaktivnosti Sveta, kjer vprašanje usklajevanja miruje že od leta 1985. Glede na neusklajenost trošarin bi SPC zgolj nevtraliziral težave, s katerimi se srečujejo nemški cestni prevozniki. V zvezi s tem je mogoče dokazati, da se je nemški delež prevožene tonaže v čezmejnem cestnem prevozu blaga stalno zmanjševal, tj. z 39,0 % v letu 1985 na 21,6 % v letu 2002. Poleg tega je čezmejni cestni prevoz blaga vedno bolj prevladujoč: leta 2015 bo več kot polovica celotnega obsega prometa na nemških avtocestah obsegala čezmejni prevoz blaga. Navedeno je bilo tudi, da bi bila diskriminacija prisotna samo, če bi morali cestni prevozniki, ki svojega sedeža nimajo v Nemčiji, kriti višje stroške ali pa bi bili pri vračilu izpostavljeni višjemu upravnemu bremenu kot nemški cestni prevozniki, kar pa v tem primeru ne velja.

(45)	Tretje stranke so tudi navedle, da ukrep pomoči ne povzroča izkrivljanja konkurence, ker nadomestilo v višini 600 milijonov EUR letno ustreza samo 17,6 % dodatnih stroškov pristojbin za uporabo cestnine.

(46)	Ugotovljeno je, da ukrepa ni mogoče šteti za državno pomoč, saj so v skladu z odstavkom 13 obvestila Komisije 98/C 384/03 (38) davčni ukrepi splošni ukrepi, ki ne predstavljajo države pomoči v skladu s členom 87 (1) ES Pogodbe.

4. PRIPOMBE ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE

(47)

Po mnenju nemške vlade ukrep ne povzroča neposredne diskriminacije, saj je vračilo zagotovljeno vsem cestnim prevoznikom ne glede na njihovo državljanstvo ali stalno prebivališče. Ukrep tudi ne povzroča dejanske diskriminacije. Prvič, obstaja neposredna povezava med novimi pristojbinami za uporabo nemških avtocest in porabo goriva, ki je neposredno vezana na znesek trošarine za gorivo. Po njihovem mnenju je povezava med znižanjem cestnine na eni strani in plačilom trošarine na drugi strani zadostno utemeljena, saj se lahko obe plačili štejeta za prispevek k infrastrukturnim stroškom. Poleg tega ukrep ne predvideva nobenih mejnih vrednosti, npr. najmanjšega zneska cestnine ali najmanjšega obsega prevoza. Poleg tega je odločitev o tem, ali naj se rezervoarji za gorivo polnijo v Nemčiji ali ne, popolnoma ekonomska odločitev, ki jo bodo sprejeli tako nemški kot tudi nenemški cestni prevozniki. Vsi cestni prevozniki bodo rezervoarje za gorivo polnili tam, kjer bodo imeli ekonomsko korist, kar pomeni, da na odločitev o tem, kje polniti rezervoarje za gorivo, vpliva predvsem cena goriva. Nemški organi v zvezi s tem navajajo, da sta v Nemčiji delež trošarine na prodajne cene goriva in sama prodajna cena med najvišjimi v državah članicah EU.

(48)	Nemški organi tudi ugotavljajo, da je ukrep v celoti skladen z načelom teritorialnosti.

(49)

Nemški organi nasprotujejo argumentu, da se lahko SPC šteje za znižanje davka za uporabo infrastrukture, zaradi česar bi bil diskriminatoren do tujih cestnih prevoznikov. Po mnenju nemških organov bo vračilo izplačano nemškim in nenemškim cestnim prevoznikom. SPC bo omogočil, da bosta obe kategoriji prevoznikov prispevali k financiranju nemških avtocest, sorazmerno z njihovo uporabo infrastrukture.

(50)

Nemški organi v zvezi z delnim nadomestilom razlike v ceni goriva med Nemčijo in drugimi državami ne vidijo diskriminacije tujih cestnih prevoznikov. Strinjajo se, da je polnjenje rezervoarjev za gorivo izven nemškega ozemlja lahko cenejše kot polnjenje rezervoarjev za gorivo v Nemčiji, tudi ob upoštevanju zneska vračila. Vendar bo ta izračun enak za nemške in nenemške cestne prevoznike. Po mnenju nemških organov več kot 80 % nemških cestnih prevoznikov izkorišča nižje cene goriva v drugih državah. Ker pa so nemški cestni prevozniki na splošno že prizadeti zaradi zelo visoke stopnje trošarine, ki škodi njihovemu konkurenčnemu položaju, svojih cen prevoza blaga ne bodo mogli znižati bolj kot drugi cestni prevozniki, ki uporabljajo ta ukrep. Ukrep pomoči bi zato pomenil samo manjše izkrivljanje konkurence, ki jo povzroča zelo visoka stopnja trošarine v Nemčiji, in ne bi nemškim cestnim prevoznikom zagotavljal prednosti, ki bi jim omogočala znižati cene prevoza blaga.

(51)

Nemški organi trdijo, da je povišanje cestnine upravičeno kljub SPC, ker bodo od kompenzacijskega ukrepa imeli koristi tako nemški kot tudi nenemški cestni prevozniki. Zato bodo morali nenemški cestni prevozniki plačati višjo cestnino, vendar pa bodo imeli koristi od SPC, saj bo ta preprečil čezmeren prispevek nenemških cestnih prevoznikov k uskladitvi davčne stopnje za mineralno olje.

(52)

Zainteresirane stranke trdijo, da bo sistem vračila dajal prednost nemškim bencinskih črpalkam v primerjavi z nenemškimi bencinskimi črpalkami. Nemški organi kljub temu trdijo, da obstoječe razlike v davčni stopnji za mineralno olje med državami članicami že vplivajo na oblikovanje tako imenovanega „bencinskega turizma“, zlasti s sosednjimi državami. Ukrepi, ki pomagajo zmanjševati te razlike, kot je na primer SPC, morajo zmanjšati tudi tako imenovani „bencinski turizem“. Po mnenju nemških organov zato ukrep pomoči ne bo diskriminiral tujih bencinskih črpalk. Nasprotno, zaradi ukrepa pomoči bodo imele tuje bencinske črpalke manj prednosti, kot jih imajo zdaj.

(53)

Tretje stranke trdijo, da bodo zaradi ukrepa pomoči druge države članice, npr. v sosednjih regijah, izgubile prihodek od davka zaradi manjšega nakupa goriva. Vendar pa nemški organi trdijo, da so ukrepi, ki vodijo k zmanjšanju „bencinskega turizma“, upravičeni tudi, če bi imele sosednje regije zato manjši prihodek od davka.

(54)

Nemški organi tudi trdijo, da ukrep ni diskriminatoren do tistih potrošnikov goriva, ki uporabljajo nemške avtoceste z vozili, katerih masa ne presega 12 ton. Po mnenju nemških organov je jasno, da se vračilo zagotovi samo, če je bila plačana cestnina za tovornjake, katerih masa presega 12 ton. Zato vračila ni mogoče obravnavati brez celotnega učinka neto obremenitve za te tovornjake. Ker bodo v celoti morali plačati več, kot bo znašalo vračilo, je težko trditi, da vračilo samo po sebi daje prednost vozilom, katerih masa presega 12 ton, oziroma diskriminira vozila, katerih masa ne presega 12 ton zaradi domnevnega dejanskega diskriminatornega učinka znižanja davčne stopnje za mineralno olje. Zato vračilo po mnenju nemških organov ne diskriminira vozil, katerih masa ne presega 12 ton, ker niso predmet novega sistema cestninjenja.

(55)

Nemški organi v zvezi z argumentom, da razlika v davčni obremenitvi sama po sebi ne more upravičiti dodelitve pomoči, izjavljajo, da italijanski primer, ki ga v zvezi s tem navajajo tretje stranke, za nemški primer ni pomemben, ker tudi splošni okvir in pogoji niso enaki. Navajajo, da je bil v preteklosti velik del infrastrukturnih stroškov v Nemčiji financiran s trošarino za gorivo. Težka tovorna vozila, ki uporabljajo zvezne avtoceste, zdaj plačujejo dvojni prispevek k infrastrukturnim stroškom, tj. v obliki trošarine za gorivo in cestnine. SPC upošteva prispevke k že plačanim infrastrukturnim stroškom v Nemčiji in bo zato prevoznikom povrnil samo dvojno plačilo v prizadevanju za pošteno zaračunavanje infrastrukturnih stroškov.

(56)

Nemški organi tudi trdijo, da sistem vračila ne predvideva mehanizma, ki bi priznal vsa potrdila bencinskih črpalk ne glede na to, ali je bilo vozilo uporabljeno na nemških avtocestah ali na drugih cestah. Nasprotno, Nemčija ponovno potrjuje, da so potrdila priznana samo, če je na dokazilu navedena registrska številka z gorivom napolnjenega vozila, zavezanega za plačilo cestnine. Zato nemški organi izključujejo, da bi ukrep dajal prednost nemškim cestnim prevoznikom z raznolikim voznim parkom vozil, katerih masa ne presega ali presega 12 ton, kot so trdile zainteresirane stranke.

(57)

Nemčija tudi trdi, da ker je plačilni mehanizem enak za vse uporabnike nemških avtocest, ni jasno, zakaj bi sistem diskriminiral nenemške cestne prevoznike, ki bi avtoceste uporabljali samo občasno. Celoten znesek vrnjene cestnine, zbran v koledarskem letu, se lahko krije iz cestnine za naslednje leto.

(58)

Nemški organi ugotavljajo, da ukrep ni v nasprotju z Direktivo 1999/62/ES, saj upravne ovire za nenemške cestne prevoznike niso večje kot pri nemških cestnih prevoznikih. Po mnenju nemških organov bodo standardizirani obrazci na voljo v ustreznem številu jezikov EU, zahtevane informacije pa bodo večinoma številke, tako da bodo imeli tuji prevozniki enostaven dostop do sistema vračila. Upravna obremenitev hranjenja dokazil do enega leta ustreza drugim postopkom, kot je npr. vračilo DDV-ja. Dokazano je, da je treba v številnih primerih dokazila hraniti do konca leta iz drugih razlogov, npr. revizije podjetij s strani nacionalnih davčnih organov. Zato Nemčija sklepa, da sistem vračila ne povzroča upravnih ovir ali praktičnih obremenitev, ki bi lahko vodile do diskriminacije nenemških cestnih prevoznikov.

(59)	Na kritiko SPC, da bi nezadostno število OBU lahko neposredno vplivalo na sam ukrep pomoči, nemški organi odgovarjajo, da praktični vidiki cestnine ne vplivajo na SPC.

(60)	Nemški organi menijo, da člen 8(4) Direktive 92/81/EGS ni kršen, saj ukrep znižuje samo znesek cestnine in ni namenjen znižanju trošarine za mineralno olje, kot določa ta direktiva.

(61)

Nemčija v zvezi z vplivom ukrepa na okolje nasprotuje argumentu, da bi ukrep pomoči spodbujal porabo goriva in bi zato negativno vplival na okolje. Po mnenju nemških organov preprost izračun kaže, da je povečana poraba goriva z namenom pridobitve višjega vračila v nasprotju z ekonomsko logiko. Večja poraba bi pomenila, da vozila prevozijo več, kot je nujno predvideno, kar bi podaljšalo čas in povišalo stroške za osebje.

(62)

Nemški organi v zvezi s cestninskim ukrepom zlasti ugotavljajo, da vsi navedeni argumenti za trenutni postopek državne pomoči niso pomembni, zato tudi ne sodijo v področje uporabe te odločbe. Poleg tega Nemčija izjavlja, da je bil sistem cestninjenja uveden po razrešitvi vseh tehničnih težav, zaradi česar so bile diskriminacija na podlagi državljanstva ali neustrezne ovire prometnih tokov izključene.

(63)

Kratek povzetek odgovora nemških organov na glavne argumente, ki so jih predložile tretje stranke:

—

Prvič, cestnina ni diskriminatorna, ker je odločitev o tem, ali naj se rezervoarji za gorivo polnijo v Nemčiji ali ne, povsem ekonomska odločitev, ki jo bodo sprejeli nemški kot tudi nenemški cestni prevozniki. Povezava med znižanjem cestnine na eni in plačilom trošarine na drugi strani je zadostno upravičena, saj težka tovorna vozila, ki uporabljajo zvezne avtoceste, trenutno plačujejo dvojni prispevek k infrastrukturnim stroškom v obliki trošarine za gorivo in cestnine. SPC upošteva prispevke k že plačanim infrastrukturnim stroškom v Nemčiji in bo preprečil dvojno plačilo. Cestnina upošteva člen 7 (4) Direktive 1999/62/ES, saj cestnina cestnih prevoznikov ne diskriminira na podlagi državljanstva.

—

Drugič, cestnina ni diskriminatorna zgolj zato, ker se zaračunava samo za vozila, katerih masa ne presega 12 ton. Mejna vrednost 12 ton je zadostno utemeljena in upošteva opredelitev vozil iz člen 2(d) Direktive 1999/62/ES. Poleg tega cestnina ne daje prednosti nemškim cestnim prevoznikom, saj ni mogoče dokazati, da so nemški cestni prevozniki za mednarodni prevoz v boljšem položaju kot nenemški cestni prevozniki, ker uporabljajo raznolik vozni park vozil, katerih masa ne presega in presega 12 ton, kar jim omogoča delno nadomestilo cestnine glede na vozni park. Izračun cestnine je v skladu s členom 7(9) Direktive 1999/62/ES, saj je ponderirana povprečna cestnina odvisna od stroškov gradnje, obratovanja in razvoja zadevnega infrastrukturnega omrežja.

—	Tretjič, novi cestninski sistem bo upošteval člen 7 (5) Direktive 1999/62/ES, ker zadostno število OBU in drugih mehanizmov plačevanja (kot so terminali in internet) zagotavlja, da pobiranje cestnine ne ovira prostega pretoka prometa.

—	Četrtič, cestninski ukrep ne krši člena 9(2) Direktive 1999/62/ES, saj državam članicam ne preprečuje, da bi k uravnoteženemu razvoju prometnih omrežij prispevale del cestninskega zneska.

—	Petič, nemški organi ugotavljajo, da sistem cestninjenja ne bo odvračal od usklajenega evropskega modela zaračunavanja uporabe infrastrukture, ki zagotavlja interoperabilnost, zato tudi ni v nasprotju z uvodno izjavo 17 Direktive 1999/62/ES.

—	Šestič, nemški organi ugotavljajo, da upravne zahteve za razvrščanje tujih vozil v emisijske razrede niso diskriminatorne, saj so omejene na nujne ukrepe, potrebne za razvrščanje teh vozil.

—	Nemški organi tudi ugotavljajo, da cestninski sistem ne krši nobene določbe Pogodbe, kot so členi 28, 90, 92 in 97.

5. OCENA POMOČI

5.1 Obstoj pomoči na podlagi člena 87 (1) Pogodbe ES

(64)

Člen 87(1) Pogodbe ES določa, da je „vsaka pomoč, ki jo dodeli država članica, ali kakršna koli vrsta pomoči iz državnih sredstev, ki izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga, nezdružljiva s skupnim trgom, kolikor prizadene trgovino med državami članicami“.

(65)

Komisija meni, da je vračilo cestnine, ki se ga lahko zahteva od Zveznega urada za prevod blaga, ki je del nacionalne uprave, krito iz državnih sredstev, zato pomeni izgubo državnih sredstev. Ukrep sam po sebi posameznim podjetjem za cestni prevoz zagotavlja selektivno prednost pred konkurenti, saj ti prejmejo nadomestilo za cestnino za uporabo infrastrukture, ki naj bi jo krili sami. SPC ni mogoče obravnavati kot splošni ukrep, saj se uporablja samo za podjetja z vozili, katerih masa ne presega 12 ton, in za katera so zavezani plačevati cestnino, in sicer samo, če lahko predložijo dokazilo, da so trošarino plačali v Nemčiji. Ker je bil trg cestnega prevoza popolnoma odprt za gospodarske subjekte Skupnosti (39), je poleg tega mogoče sklepati, da bo javna finančna pomoč, ki daje prednost določenim podjetjem, ki opravljajo cestni prevoz pa tudi cestnemu prevozu na splošno, prizadela trgovino med državami članicami. Vsaka takšna finančna pomoč zato izkrivlja ali bi lahko izkrivljala konkurenco ter prizadela trgovino med državami članicami.

(66)	Komisija na podlagi teh zaključkov ugotavlja, da priglašeni SPC predstavlja pomoč v skladu s členom 87(1) Pogodbe ES.

5.2 Združljivost pomoči:

5.2.1 Razpoložljivost ustrezne pravne podlage

(67)	Ko je Komisija sprožila postopek v skladu s členom 88 (2) Pogodbe ES, ni imela pravnih besedil o uvedbi SPC. Vendar pa so nemški organi 22. avgusta 2003 zagotovili ustrezno pravno podlago. Zato to pomanjkanje informacij ni več prisotno.

5.2.2 Splošne pripombe o cestnini

(68)

Uvedba uporabnine na podlagi razdalje za kritje stroškov je eden od ključnih elementov skupne prometne politike ES:

—

Prvič, predlagana uvedba cestnine je v skladu z mnenjem Komisije o bolj stroškovno povezani cenovni strukturi iz Bele knjige o evropski prometni politiki (40). Bela knjiga vključuje poglavje o postopnem zaračunavanju uporabe infrastrukture. V Evropski uniji obstajajo trenutno regije, kjer morajo uporabniki avtocest plačevati cestnino, regije z „evrovinjeto“, ki jih plačujejo težka tovorna vozila v celotnem omrežju, in regije brez pristojbin. To stanje se lahko izboljša.

—	Drugič, nadomestitev uporabnin, ki se trenutno zaračunavajo za težka tovorna vozila s cestninskim sistemom, bi lahko pripomogla k pravičnejšemu deležu infrastrukturnih stroškov, ker se znaten delež stroškov gradnje avtocest, vzdrževanja in obratovanja prenese na težka tovorna vozila.

—	Tretjič, cestnina bo služila enemu od ciljev Skupnosti, kot je navedeno v členu 2 Pogodbe ES, ki je spodbujati „visoko stopnjo varstva in izboljšanja kakovosti okolja“.

—

Glede na skupni ukrep enako velja za morebitne prednosti, ki bi izhajale iz preusmeritve prevoza blaga iz cest na okolju bolj prijazne načine prevoza. Prehod iz uporabnine avtoceste na podlagi časa na uporabnino na podlagi kilometrine pomeni, da kratke razdalje postajajo cenejše in daljše razdalje dražje. Ta rezultat ne izpolnjuje samo cilja, da uporabniki sami krijejo večji del infrastrukturnih stroškov, temveč upošteva tudi dejstvo, da okolju prijaznejši načini prevoza (po železnici in plovnih poteh) ponujajo alternativo cestnemu prevozu samo na daljših razdaljah.

(69)

Nemška zvezna vlada si prizadeva, da bi uporabniki krili bolj realen del cestnih stroškov. Navedeni cilj sistema cestninjenja je, da uporabniki plačajo ceno infrastrukture, ceno 15 centov/km pa Nemčija ocenjuje kot znesek, ki „v celoti krije stroške gradnje, razvoja in obratovanja zadevne infrastrukture v smislu Direktive 1999/62 (Evrovinjeta)“. Vendar pa je to povezano z večjim bremenom za cestno prevozniško industrijo. Prevozniki bodo morali namesto 460 milijonov EUR, zbranih v Nemčiji v okviru sistema evrovinjete (leto 2002), plačati infrastrukturne stroške v višini približno 3,4 milijarde EUR. Čeprav bi se v skladu s priglašenim predlogom nemških organov lahko dodelilo nadomestilo v višini 600 milijonov EUR, bi skupne pristojbine za cestne prevoznike še vedno naraščale, saj bi to nadomestilo pokrivalo samo 17 % skupnih cestninskih pristojbin v višini 3,4 milijarde EUR.

5.2.3 Neuporaba člena 19(1) Direktive 2003/96/ES (41)

(70)	Komisija ugotavlja, da nakup goriva in plačilo trošarine za kvalificirana vozila v Nemčiji ponujata mehanizem za izračun vračila cestnine.

(71)	Obstaja jasno pravno razlikovanje med pobiranjem trošarine in pobiranjem cestnine za težka tovorna vozila za uporabo infrastrukture. Oba sistema temeljita na različnih pravnih aktih, tj. direktiv o trošarinah (92/12/EGS (42) in 2003/96/ES) in Direktivi 1999/62/ES (Evrovinjeta).

(72)

Sodišče je priznalo razliko med cestnino in drugimi pristojbinami za uporabo cest na eni ter davki na drugi strani. Cestnina v skladu s sodno prakso ni kvalificirana kot davek, temveč kot plačilo za uporabo storitve. Enaka obrazložitev velja za druge pristojbine za uporabo cest zaradi neposredne povezave med pristojbino in infrastrukturo, ki se lahko uporablja (43). Komisija na podlagi te sodne prakse in ob upoštevanju, da trošarina služi samo kot referenca za izračun vračila ter da obstaja jasno razlikovanje med finančnimi tokovi trošarin na eni in plačilom cestnine na drugi strani, meni, da trenutnega vračila cestnine ni mogoče šteti za vračilo trošarine. Takšna uvrstitev bi povzročila, da bi vračilo sodilo v dva različna pravna okvira, kar bi kršilo načelo pravne varnosti.

(73)

Dejstvo, da je vračilo vezano na plačilo trošarine, ne more spremeniti pravne uvrstitve vračila, zlasti ob upoštevanju, da oba finančna tokova nista povezana. Če bi to veljalo, bi vsak nov pogoj, ki bi ga bilo treba dodati, na primer omejitev vračila na določeno vrsto tovornjaka, tvegal spremembo pravne opredelitve in posledično pravnega okvira, s čimer bi bilo kršeno načelo pravne varnosti.

(74)

Treba je tudi poudariti, da ni pravne povezave med stopnjo cestnine in trošarino za plinsko olje. Obe imata svoj lasten vir (uporaba avtoceste na eni in poraba mineralnega olja na drugi strani). Prihodki iz cestnine se bodo v nasprotju s prihodki iz trošarine za plinsko olje v celoti uporabili za kritje stroškov gradnje, uporabe in izboljšanja infrastrukture. Vračilo se običajno odtegne od zneska zapadlega plačila cestnine ali pa se povrne s sredstvi, zbranimi s cestninami.

(75)

Komisija glede na navedeno sklepa, da se člen 19(1) Direktive 2003/96/ES o okviru Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije, ki nadomešča člen 8(4) Direktive 92/81/EGS, ne uporabi (44). Zato nemškim organom ukrepa pomoči ni treba priglasiti v okviru postopka iz člena 19(1) Direktive 2003/96/ES.

5.2.4 Ocena združljivosti s skupnim trgom

(76)	V skladu s členom 73 Pogodbe ES so pomoči, ki izpolnjujejo potrebe usklajevanja kopenskega prometa, združljive s Pogodbo.

(77)

Uredba Sveta (EGS) št. 1107/70 z dne 4. junija 1970 o dodeljevanju pomoči v železniškem in cestnem prevozu ter prevozu po celinskih plovnih poteh (45) izvaja člen 73 Pogodbe in predvideva posebne izjeme za pomoč, za katere velja, da izpolnjujejo potrebe po usklajevanju kopenskega prometa. Zlasti člen 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 1107/70 določa, da lahko države članice do začetka veljavnosti skupnih pravil o razporeditvi stroškov za infrastrukturo zagotovijo pomoč podjetjem, ki morajo nositi stroške, povezane z infrastrukturo, ki jo uporabljajo, medtem ko drugim podjetjem tega bremena ni treba nositi.

(78)

V skladu s prakso Komisije pri obravnavanju primerov državne pomoči morajo biti te zahteve izpolnjene, da pomoč izpolnjuje potrebe usklajevanja prometa v smislu člena 73 Pogodbe ES (46) in zahteve iz člena 3 (1) (b) Uredbe (EGS) št. 1107/70:

(a)	pomoč je potrebna, da se omogoči uresničevanje ukrepa v interesu Skupnosti in upošteva načelo sorazmernosti;

(b)	dostop do pomoči se odobri pod nediskriminatornimi pogoji;

(c)	pomoč ne povzroča izkrivljanja konkurence v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom.

(79)

Komisija v zvezi z načelom nediskriminacije meni, da je vsaka pomoč po definiciji selektivna. Če ukrep ni opredeljen kot selektiven, ni ukrep pomoči v smislu člena 87 Pogodbe ES. Če je bil ukrep opredeljen kot pomoč, mora Komisija oceniti združljivost s skupnim trgom. Sodna praksa in praksa Komisije sta vedno razlikovali med to selektivnostjo, povezano s celotno pomočjo, kar predstavlja pomanjkljivost za nekatere izvajalce v primerjavi z drugimi, ki delujejo v državi članici, in morebitno diskriminacijo, ki neposredno ali posredno temelji na državljanstvu ali ustanovitvi podjetja v zadevni državni članici (47). Slednja ni združljiva z zakonodajo Skupnosti in je ni mogoče odobriti na podlagi pravil državne pomoči.

(80)

V skladu z ustaljeno sodno prakso pomeni diskriminacija predvsem drugačno obravnavanje enakih primerov, vključuje prikrajšanost nekaterih izvajalcev v primerjavi z drugimi, pri čemer različno obravnavanje ni upravičeno s prisotnostjo znatnih, objektivnih razlik. Ker pa so podjetja, ki na določenem ozemlju še nimajo sedeža, v drugačnem položaju kot organi podjetij, ki imajo sedež na tem ozemlju, ni mogoče trditi, da kateri koli mehanizem, ki otežuje dostop do pomoči, krši načelo nediskriminacije (48).

(81)

SPC v zadevnem primeru predvideva nadomestilo cestnine samo ob predložitvi nemških potrdil in dokazil o polnjenju goriva, ki dokazujejo, da je bila trošarina plačana v Nemčiji. Komisija v tem pogoju ne vidi kršitve načela teritorialnosti, navedenega v uvodni izjavi 20 Direktive 1999/62/ES. SPC postavlja enake pogoje za vse prevoznike in je dostopen za vse cestne prevoznike ne glede na državljanstvo ali stalno prebivališče. Ukrep ne predvideva mejnih vrednosti, npr. najnižjega zneska cestnine ali najmanjšega obsega prevoza. Poleg tega ne uvaja obveznosti nakupa goriva v Nemčiji kot tudi ne prepovedi za to. Zato Komisija meni, da ne gre za neposredno diskriminacijo na podlagi državljanstva.

(82)

Čeprav ni neposredne diskriminacije, se postavlja vprašanje, ali ta povezava vodi do dejanske, posredne diskriminacije na podlagi državljanstva. Razlika v obravnavanju obstaja med cestnimi prevozniki, ki svoje rezervoarje za gorivo polnijo v Nemčiji, in cestnimi prevozniki, ki svoje rezervoarje za gorivo polnijo v drugi državi članici. To razliko povzroča povezava med vračilom cestnine in plačilom trošarine v Nemčiji.

(83)

Če ta razlika v obravnavanju različno učinkuje na nemške prevoznike na eni in prevoznike iz drugih držav članic na drugi strani, ker prvim daje prednost pred slednjimi, in v zadevnih primerih ne odraža objektivne razlike, bi pomenila kršitev načela nediskriminacije. Zato se postavlja vprašanje, ali je lahko povezava med vračilom cestnine in plačilom trošarine utemeljena z objektivnimi razlikami. Da bi odgovorila na to vprašanje, bo Komisija začela proučevati, kako ta povezava deluje v praksi in kateri prevozniki bodo imeli od nje koristi.

(84)

Ker se nemške avtoceste nahajajo v središču Evrope, jih nenemški cestni prevozniki že zdaj pogosto uporabljajo. Medtem ko je bilo leta 1998 22,1 % težkih tovornih vozil na nemških avtocestah nenemških, se je ta delež v letu 2004 povečal na ocenjenih 25,5 %. Vozila EU-25 predstavljajo skoraj 92 % nenemških težkih tovornih vozil na nemških avtocestah (49).

(85)	Ker so cene goriva v Nemčiji trenutno višje kot v večini sosednjih držav, to ne spodbuja nemških kot tudi nenemških prevoznikov, ki opravljajo mednarodne prevoze, k polnjenju svojih rezervoarjev za gorivo v Nemčiji.

(86)

Odločitev o polnjenju rezervoarjev za gorivo v Nemčiji je ekonomska odločitev, ki jo bodo pod enakimi pogoji sprejeli tako nemški kot tudi nenemški cestni prevozniki. Vsi cestni prevozniki bodo v okviru načrtovane poti svoje rezervoarje za gorivo napolnili tam, kjer bodo imeli ekonomske koristi. Cestni prevozniki, ki bodo svoje rezervoarje za gorivo polnili izven Nemčije, po uvedbi SPC ne bodo upravičeni do nadomestila, lahko pa bodo zaradi tega imeli ekonomske koristi. Izkoristili bodo možnost koriščenja SPC, če je cena na kilometer, ki izhaja iz cene nemškega goriva in znižane stopnje cestnine, nižja od cene na kilometer, ki izhaja iz cene goriva izven Nemčije.

(87)

V praksi bodo zlasti dve skupini prevoznikov imele koristi od SPC (relativne koristi, saj se bo cestnina povišala na povprečje 15 centov/km) (50):

—

Tisti prevozniki, ki opravljajo samo nacionalne prevoze in so iz ekonomskih razlogov prisiljeni uporabljati avtoceste. Ti prevozniki so pretežno nemški državljani, čeprav je ta tržni segment odprt za vse države članice EU-15 (kabotaža) in bo za nove države članice odprt po izteku veljavnosti prehodnih predpisov.

—

Tako vsi nemški kot tudi vsi nenemški prevozniki, ki opravljajo mednarodne prevoze iz, v ali prek držav s sorazmerno visoko stopnjo cen goriva. Takšne razmere bi se nanašale zlasti na prevoznike s sedežem v Franciji, Belgiji in na Nizozemskem, tj. skupino držav, ki opravi 32 % vseh kilometrov nenemških vozil na nemških avtocestah.

(88)

Nemški organi so v svojih ugotovitvah navedli, da približno 20 % nemških cestnih prevoznikov, predvidoma tistih, ki svoje dejavnosti opravljajo večinoma na nacionalnem trgu in zlasti v osrednjih regijah Nemčije, ne izkorišča nižjih cen goriva v drugih državah. Nasprotno pa prevozniki s sedežem v drugih državah članicah običajno ne bodo kupovali goriva izključno in pretežno v Nemčiji, temveč v drugih državah članicah, zlasti v tistih z nižjimi cenami goriva, tudi če del svojih dejavnosti opravljajo v Nemčiji ali celo na nemškem lokalnem trgu, pri čemer uživajo svobodo za opravljanje kabotaže.

(89)

Glede na zgoraj navedeno Komisija predvideva, da se ob upoštevanju trenutne ravni cen goriva v državah članicah za zelo velik delež kilometrov, ki jih prevozijo nenemški vozniki (51) na nemških avtocestah, ne bo koristil SPC zaradi povezave med SPC in plačilom trošarine v Nemčiji. Ta odstotek bo v primeru nemških prevoznikov nižji. Poleg tega se lahko občasni uporabniki nemških avtocest, zlasti iz drugih držav članic, zaradi upravnega bremena odpovejo zahtevi po SPC in utrpijo še dodatno škodo v primerjavi z rednimi uporabniki, zlasti nemškimi uporabniki.

(90)

Komisija v tem primeru poudarja, da cestni prevoznik, ki uporablja nemško avtocesto in kupuje gorivo izven Nemčije, uporablja nemško cestno infrastrukturo na popolnoma enak način kot cestni prevoznik, ki svoj rezervoar za gorivo polni v Nemčiji. Zato je mogoče sklepati, da povezave med vračilom cestnine in zneskom trošarine, plačanim v Nemčiji, zaradi katerih obstajajo različne ravni cestnine, ni mogoče upravičiti z razlikami v uporabi nemških avtocest. Zaradi te povezave bodo morali nekateri prevozniki, ki so pretežno nenemški, med prevažanjem enakega težkega tovora na enaki razdalji in enaki avtocesti plačati višjo cestnino kot drugi, kot je pojasnjeno v odstavkih 86 in 87. Poleg tega bo zadevni sistem dajal prednost nacionalnemu prevozu, ki ga večinoma opravljajo prevozniki, ki kupujejo gorivo v Nemčiji, v primerjavi s prevozom med državami članicami, ki ga opravljajo prevozniki, ki bodo pogosteje kupovali gorivo v drugih državah članicah, kar je druga oblika diskriminacije, ki jo zakonodaja Skupnosti prepoveduje (52).

(91)

Povezava med vračilom cestnine in zneskom trošarine, plačanim v Nemčiji, lahko nakazuje, da je sistem zasnovan kot nadomestilo za visoko stopnjo trošarine za gorivo v Nemčiji. Vendar sta praksa Komisije in sodna praksa Sodišča glede tega zelo jasni: razlika v davčni obremenitvi sama po sebi (53) ne more upravičiti dodelitve državne pomoči. Dodeljevanja pomoči ni mogoče upravičiti, kadar naj bi pomoč nekaterim nacionalnim operaterjem nadomestila njihovo primerljivo prikrajšanost, ki je posledica ureditvenih ali davčnih razlik v primerjavi z drugimi državami članicami. Državna pomoč ni ustrezen instrument za izenačevanje razlik v višini obdavčitve med državami članicami v korist nekaterih operaterjev. Zato dejstvo, da je višina trošarine v Nemčiji visoka – in s tem tudi cene dizelskega goriva v Nemčiji – zaradi česar naj bi bilo treba ublažiti domnevno neugoden konkurenčni položaj nemških prevoznikov, ne utemeljuje povezave med SPC in plačilom trošarin. Poleg tega so cene bencina tudi v drugih državah članicah visoke, zato je iz geografskih in operativnih razlogov manj verjetno, da bodo prevozniki iz teh držav članic upravičeni do nadomestila v enakem obsegu kot nemški prevozniki.

(92)

Dejstvo, da nemški organi trdijo, da trenutno 50 % prihodkov od trošarine predstavlja ločeno obračunsko enoto za infrastrukturo in da je SPC potreben, da se prepreči, da bi prevozniki dvakratno plačevali za infrastrukturo, ne posega v to sklepno ugotovitev. Prvič, končni cilj davčnih prihodkov ni pomemben za oceno, ali obstaja diskriminacija med nemškimi prevozniki in prevozniki iz drugih držav članic. Razlika v davčni obremenitvi ne more upravičiti dodeljevanja pomoči ne glede na končni cilj davčnih prihodkov. Drugič, samo 50 % prihodkov predstavlja ločeno obračunsko enoto za infrastrukturo in velik delež teh 50 % bo namenjen financiranju infrastrukturnih stroškov preostalega nemškega cestnega omrežja, za katerega se ne pobira cestnina. Zato ni mogoče potrditi – kot trdijo nemški organi – da prevozniki, ki plačujejo cestnino in trošarino, plačujejo dvojni prispevek k infrastrukturnim stroškom, saj se samo manjši del prihodkov od trošarine uporablja za financiranje infrastrukture, za katero se pobira cestnina. Zato dejstvo, da se prihodki od trošarine delno uporabljajo za financiranje infrastrukture, tudi ne more utemeljiti povezave med vračilom cestnine in plačilom trošarine.

(93)

Poleg tega je treba upoštevati, da je značaj cestnine in trošarine drugačen. Cestnina je plačilo za uporabo storitve, trošarina pa je davek. Kot je že poudarjeno v poglavju 5.2.3 te odločbe, je pogoj, iz katere izhajajo obračunavanja, različen: uporaba avtoceste v primeru cestnine in poraba mineralnega olja v primeru trošarine.

(94)

Komisija glede na zgornje navedbe ne vidi objektivne utemeljitve za povezavo med znižanjem cestnin in zneski trošarine, plačanih na nemškem ozemlju. Zato ni objektivne utemeljitve, ki bi lahko podprla različno obravnavanje prevoznikov, ki svoje rezervoarje za gorivo polnijo v Nemčiji, in prevoznikov, ki svoje rezervoarje za gorivo polnijo izven Nemčije, saj so objektivno v enakem položaju.

(95)	Komisija glede na te argumente zaključuje, da ukrep pomoči ne upošteva načela nediskriminacije, saj ukrep dejansko diskriminira tuje cestne prevoznike in ga je treba že iz tega razloga obravnavati kot nezdružljivega s skupnim trgom.

(96)	Poleg tega ukrep pomoči tudi ne upošteva člena 7(4) Direktive 1999/62/ES, ki določa, da cestnine in uporabnine ne smejo biti posredno ali neposredno diskriminatorne glede na državljanstvo prevoznika ali izhodiščni ali namembni kraj vozila.

(97)

Ta določba je samo poseben izraz splošnega načela zakonodaje Skupnosti in zlasti prometne zakonodaje, in sicer prepovedi kakršne koli diskriminacije na podlagi državljanstva, sedeža ali izhodiščnega ali namembnega kraja prevoza. To načelo so dosledno uporabljali sodniki Skupnosti (54), med drugim tudi v posebnem primeru o cestninah (55).

(98)

V skladu z dobro uveljavljeno sodno prakso o Pogodbi je razvidno, da postopek v zvezi z združljivostjo državne pomoči s skupnim trgom ne sme nikoli ustvariti rezultata, ki je v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe (56). Sodišče je tudi presodilo, da so lahko tisti vidiki pomoči, ki so v nasprotju s posebnimi določbami Pogodbe, razen členov 87 in 88, tako močno povezani s predmetom pomoči, da jih ni mogoče oceniti ločeno (57). Zaradi zgoraj navedenih razlogov bi zadevni ukrep kršil načelo nediskriminacije in zlasti člen 7(4) Direktive 1999/62/ES. Ta kršitev izhaja iz mehanizma SPC in je zato neločljivo povezana z njim. To je še eden od razlogov, zaradi katerega mora Komisija pomoč razglasiti za nezdružljivo s skupnim trgom.

(99)

Komisija nemške organe opozarja, da lahko, če menijo, da so skupne dajatve za cestne prevoznike v Nemčiji previsoke, v okviru omejitev obstoječih usklajevalnih ukrepov na ravni Skupnosti spremenijo davek na vozila ali višino trošarine. To so horizontalni in splošni ukrepi, ki načeloma ne povzročajo neposredne niti dejanske diskriminacije.

(100)

Komisija meni, da potreba po pomoči ni bila dokazana. Nemški organi trdijo, da je treba ukrep obravnavati v okviru prehoda iz pristojbine za avtoceste na podlagi davka na cestnino na podlagi kilometrine, ki ga nemški organi trenutno izvajajo. Komisija razume željo po uvedbi prehodnih ukrepov, katerih namen je povišanje skupne pristojbine za cestne prevoznike, kljub temu pa ugotavlja, da je višina cestnine nižja, kot je bilo prvotno načrtovano, tj. 12,6 centov/km namesto 15 centov/km. Neizvršitev načrtovanega zvišanja višine cestnine bi bil enostavnejši način nadomeščanja v prehodnem obdobju kot povišanje cestnine na 15 centov/km ter istočasno uvajanje SPC in vračilo 2,6 centov/km. Poleg tega se trenutno veljavna nižja cestnina uporablja enako za vse cestne prevoznike, ki uporabljajo nemške avtoceste in je zato nediskriminatorna. Načrtovano vračilo bi to izravnavo spremenilo, kar ni nujno za dosego želenega cilja.

(101)

Poleg tega nemški organi niso navedli argumentov v korist SPC, ki bi izenačili višjo upravno obremenitev cestnih prevoznikov pri tehnološko zahtevni uvedbi SPC z enostavno ohranitvijo nižje cestnine. Cestni prevozniki morajo vsako leto do določenega roka predložiti zahtevek za vračilo cestnine skupaj s potrdili bencinskih črpalk ali dokazili podjetij iz Nemčije o plačilu s kreditnimi karticami, na katerih je navedena registrska številka zadevnega vozila. To verjetno predstavlja veliko breme predvsem za občasne uporabnike nemških avtocest, zlasti iz drugih držav članic. Komisija nemške organe opozarja, da lahko kadar koli povišajo višino cestnine, če pri tem upoštevajo določbe iz Direktive 1999/62/ES, kadar menijo, da je to potrebno.

(102)

Komisija glede na te argumente zaključuje, da ukrep pomoči prav tako ne upošteva načela nujnosti, kar je zadosten razlog, da se ukrep razglasi za nezdružljivega s skupnim trgom.

(103)

Komisija glede na zgoraj navedeno meni, da zadnji pogoj iz člena 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 1107/70, da pomoč ne sme povzročati izkrivljanja konkurence v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, prav tako ni izpolnjen. Kot je navedeno zgoraj, bo pomoč neupravičeno dajala prednost nemškim prevoznikom pred konkurenti iz drugih držav članic, kar je v nasprotju s pravilnim delovanjem skupnega prevoznega trga in samim načelom svobodnega opravljanja prevozov. Tudi zaradi tega razloga mora biti pomoč razglašena za nezdružljivo s skupnim trgom.

(104)

Upoštevati je treba, da nemški organi niso navedli nobene druge podlage za združljivost, razen člena 73 Pogodbe ES. Komisija vsekakor potrjuje svojo predhodno oceno iz odstavka 57 odločbe o sprožitvi formalnega postopka preiskave: pomoči ni mogoče razglasiti za združljivo v skladu s členom 87, odstavkom 3, (a), (b) in (c) kot tudi ne na podlagi kakršnega koli drugega odstopanja.

6. SKLEPNA UGOTOVITEV

(105)

Komisija zaključuje, da je SPC ukrep pomoči, ki ne izpolnjuje pogojev iz člena 73 in člena 3(1)(b) Uredbe (EGS) št. 1107/70 in je zato nezdružljiv s skupnim trgom –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Pomoč, ki jo namerava izvajati Zvezna republika Nemčija na podlagi 2. točke 3. odstavka 1. paragrafa Zakona o uvedbi pristojbin na avtocestah za težka tovorna vozila na podlagi kilometrine, je nezdružljiva s skupnim trgom.

Člen 2

Ta odločba je naslovljena na Zvezno republiko Nemčijo.

V Bruslju, 25. januarja 2006

Za Komisijo

Jacques BARROT

Podpredsednik

(1) UL L 83, 27.3.1999, str. 1.

(2) UL C 202, 27.8.2003, str. 5.

(3) UL C 202, 27.8.2003, str. 5.

(4) UL L 187, 20.7.1999, str. 42.

(5) To je potrdila študija, ki jo je izvedel Österreichisches Institut für Raumplanung, Dunaj, v kateri je bilo ugotovljeno, da so bili infrastrukturni stroški pravilno določeni v skladu z Direktivo 1999/62/ES.

(6) 227 milijonov na 100 km; 227 × 30 : 100 = 68 milijonov.

(7) 227 : 68 = 3,3.

(8) 600 : 227 = 2,6.

(9) 2,6 × 3,3 = 8,6 (centov).

(10) BGBl. G 5702, 2002, del I št. 23, objavljen v Bonnu dne 11. aprila 2002, str. 1234, spremenjen z zakonom z dne 28. junija 2003, BGBl. I, str. 1050.

(11) Zakonska odredba o določitvi stopnje cestnine za težka tovorna vozila, 24. junij 2003, BGBl. I, str. 1001.

(12) BGBl. I str. 2150, 2185; 1993, str. 169.

(13) UL L 316, 31.10.1992, str. 12. Direktiva 92/81/EGS je bila po 1. januarju 2004 nadomeščena z Direktivo 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije (UL L 283, 31.10.2003, str. 51).

(14) Belgija: FEBETRA (Fédération Royale Belge des Transporteurs), poslano 11. septembra 2003 in evidentirano 15. septembra 2003 (A/29597); SAV (De Beroepsorganisatie van de Vlaamse Goederentransport Ondernemers en Logistieke Dienstverleners), poslano 15. septembra 2003 in evidentirano 19. septembra 2003 (A/30036); Danska: DTL (Dansk Transport og Logistik), poslano 26. septembra 2003 in evidentirano 30. septembra 2003 (A/30852); Nemčija: BGL (Bundesverband Güterverkehr Logistik und Entsorgung), poslano 22. septembra 2003 in evidentirano 23. septembra 2003 (A/30304); Nizozemska: TLN (Transport en Logistiek Nederland), poslano 25. septembra 2003 in evidentirano 26. septembra 2003 (A/30535); Španija: ASTIC (Asociación del Transporte Internacional por Carretera), poslano 26. septembra 2003 in evidentirano 13. oktobra 2003 (A/31891); ATRADICE (Asociación de Empresas de Transporte de la Región Centro), poslano 25. septembra 2003 in evidentirano 26. septembra 2003 (A/30540); CETM (Confederación Española de Transporte de Mercancías), poslano 26. septembra in evidentirano 9. oktobra (A/31648); FENADISMER (Federación Nacional de Asociaciones de Transporte de España), poslano 25. septembra 2003 in evidentirano leta 2003 (A/30502); FROET (Federación Regional de Organizaciones Empresariales de Transporte de Murcia), poslano 22. septembra 2003 in evidentirano 23. septembra 2003 (A/30273).

(15) Združeno kraljestvo: stalno predstavništvo, poslano 2. oktobra 2003 in evidentirano 8. oktobra 2003 (A/31558); Španija: Dirección general de Transportes del Ministerio de Fomento, poslano 24. septembra 2003 in evidentirano 26. septembra 2003 (A/30588).

(16) Prispevki v prid sistemu povračila: BGL in Združeno kraljestvo.

(17) ASTIC, ATRADICE, CEMT, Dirección general de Transportes del Ministerio de Fomento, DTL, FEBETRA, FROET, SAV, TLN.

(18) Glej npr. ASTIC.

(19) Glej npr. DTL, FROET.

(20) Glej npr. TLN.

(21) Glej npr. ATRADICE, ASTIC, CEMT, FROET.

(22) Glej npr. ATRADICE.

(23) Glej npr. ASTIC, ATRADICE, CEMT.

(24) Glej npr. ASTIC, CEMT.

(25) Zainteresirane stranke se v zvezi s tem sklicujejo na zadevo C-6/97. Italijanska republika proti Komisiji, [1999] ECR I-2981, zlasti odstavek 21.

(26) Glej npr. ATRADICE, CEMT, FROET.

(27) Glej npr. ASTIC, ATRADICE, CEMT.

(28) Zdaj člen 19 Direktive 2003/96/ES.

(29) Glej npr. Dirección general de Transportes del Ministerio de Fomento.

(30) ASTIC, ATRADICE, CEMT.

(31) Glej: C-205/98, Komisija proti Avstriji –[2000] ECR 2000, I-07367, zlasti odstavki 76, 78 in 86; zadeva C-6/97, Italija proti Komisiji, [1999], I-02981, zlasti odstavki 15, 21, 23; zadeva C-200/97, Ecotrade [1998] ECR I-7907; zadeva C-90/94 Haar Petroleum [1997], ECR I-04085, zlasti odstavki 34, 35, 37 in 40.

(32) V tem smislu se nanaša tudi na Komisija proti Avstriji, (zlasti odstavki 76, 78, 85, 86, 101 in 104.

(33) Kot je pomanjkanje pooblaščenih delavnic za namestitev OBU, onemogočen dostop cestnih prevoznikov do internetnega sistema, težava z registracijo in preusmerjanjem ter jezikovne težave na terminalih, nezadostne oblike plačila (OBU, internet, terminal), jezikovne težave itd.

(34) Glej tudi združeni zadevi C-430/99 in C-431/99, Sea-Land Service. in Nedlloyd Lijnen [2002], odstavek 43 sodbe in zlasti odstavke 85, 101, 120 122 in 123 mnenja generalnega pravobranilca Alberja, skupaj s tam navedeno sodno prakso.

(35) Glej tudi Haar Petroleum, zlasti odstavki 34, 35, 37 in 40.

(36) K postopnemu zaračunavanju uporabe infrastrukture, str. 71.

(37) Predlog za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila, (COM(2003) 448 konč).

(38) UL C 384, 10.12.1998, str. 3.

(39) Uredba Sveta (EGS) št. 881/92 z dne 26. marca 1992 o dostopu na trg znotraj Skupnosti pri cestnem prevozu blaga na ozemlje države članice ali z njega ali prek ozemlja ene ali več držav članic (UL L 95, 9.4.1992, str. 1) in Uredba Sveta (EGS) št. 3118/93 z dne 25. oktobra 1993 o pogojih, pod katerimi lahko prevozniki nerezidenti opravljajo notranje cestne prevoze tovora v državi članici (UL L 279, 12.11.1993, str. 1).

(40) „Evropska prometna politika za leto 2010: čas odločitve“, Evropska komisija 2001, tabela 3, str. 72.

(41) Prejšnji člen 8.4 Direktive 92/81/EGS.

(42) UL L 76, 23.3.1992, str. 1.

(43) Zadeva C-276/97, Komisija proti Franciji (2000) ECR, I-6251, odstavek 36 sodbe in mnenja generalnega pravobranilca Alberja, s tam navedeno sodno prakso. Sporazumi EU-Bolgarija in Madžarska, C-211/01, točka 50 (še ni objavljeno).

(44) Člen 19(1) določa, da lahko Svet na predlog Komisije s soglasno odločitvijo dovoli kateri koli državi članici uvedbo nadaljnjih izjem ali znižanj zaradi upoštevanja posebnih politik.

(45) UL L 130, 15.6.1970, str. 1.

(46) Glej Odločbo Komisije z dne 18. decembra 2002, N 287/02 – Danska (UL C 34, 13.2.2003, str. 7), Odločbo Komisije z dne 19. septembra 2001, N 500/01 – Združeno kraljestvo, Omrežne dotacije za pooblaščene upravljavce železniške infrastrukture za težka vozila (UL C 333, 28.11.2001, str. 7), Odločbo Komisije z dne 20. junija 2001, N 219/01 – Avstrija (UL C 224, 1.9.2001, str. 2), Odločbo Komisije z dne 22. decembra 1999, N 617/98 – Nizozemska (Utrecht) (UL C 71, 11.3.2000, str. 7), Odločbo Komisije z dne 8. decembra 1999, N 412/98 – Italija (Marche) (UL C 55, 26.2.2000, str. 11), Odločbo Komisije z dne 8. julija 1999, N 121/99 – Avstrija (UL C 245, 28.8.1999, str. 2), Odločbo Komisije z dne 21. aprila 1999, N 588/98 – Danska (UL C 166, 12.6.1999, str. 6); glej tudi Predlog Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z dodelitvijo pomoči za usklajevanje prevoza po železnici, cesti in celinskih plovnih poteh (COM(2000) 5 konč.) z dne 26.7.2000.

(47) Zadeva C-156/98, Nemčija proti Komisiji, [2000] ECR I-6857, odstavka 86 in 87.

(48) Zadeva C-351/98, Španija proti Komisiji, [2002] ECR I-8031, odstavek 57: „Najprej je treba poudariti, da je argument Komisije, da obstaja diskriminacija podjetij iz drugih držav članic, ker mehanizem otežuje njihov dostop do pomoči, neutemeljen (…). Ukrep za podporo naložbe, ki ga je sprejel javni organ, se lahko po definiciji uporablja samo v zvezi z območjem, za katerega je odgovoren, in organa ni mogoče kritizirati, ker ni razširil koristi ukrepa na podjetja, ki na njegovem ozemlju še nimajo sedeža, saj so takšna podjetja v popolnoma drugačnem položaju kot organ podjetij, ki imajo sedež na tem ozemlju. Vendar ta izjava ne pomeni, da je mogoče takšen ukrep kvalificirati kot ‚pomoč v smislu člena 92(1) Pogodbe, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta določba.‘“

(49) Vir: Poročilo o ekonomskih učinkih nemškega sistema povračila na cestne prevoznike, povezanega s cestninskim sistemom za težka tovorna vozila, 21.4.2005, MVV Consultants and Engineers.

(50) Glej tudi: Poročilo o ekonomskih učinkih nemškega sistema povračila na cestne prevoznike, povezanega s cestninskim sistemom za težka tovorna vozila, 21.4.2005, MVV Consultants and Engineers.

(51) Kazalec uporabe avtoceste z vozili je opravljanje prevozov, izmerjeno v prevoženih kilometrih.

(52) Zadeva C-381/93, Komisija proti Franciji (1994) ECR I-5145, odstavka 17-21, in zadeva C-92/01Stylianakis (2003) ECR 1291, odstavek 25.

(53) Glej opombo 25. Glej tudi zadevo C-298/00P, Italija proti Komisiji„Alzetta“, (2004) ECR I-4087, odstavka 61 in 62, zadevo C-382/99, Nizozemska proti Komisiji, (2002) ECR I-05163, odstavki 60–66, zadevo C-6/97, Italija proti Komisiji, (1999) ECR I-02981, odstavek 22.

(54) Zadeva C-18/93, Trajekti na Korziki-Italija, (1994) ECR I-1783, odstavek 35; zadeva C-92/01 Stylianakis (2003) ECR 1291, odstavek 25.

(55) Zadeva C-205/98, Komisija proti Avstriji, navedeno zgoraj, odstavki 74–88 in 109–115.

(56) Zadeva 73/79, Komisija proti Italiji (1980) PSES 1533, odstavek 11.

(57) Zadeva 74/76, Iannelli in Volpi proti Meroniju (1977) PSES 557.

21.2.2009

Uradni list Evropske unije

L 50/45

ODLOČBA KOMISIJE

z dne 20. februarja 2009

o spremembi Priloge II k Odločbi Sveta 79/542/EGS glede vključitve Bocvane na seznam tretjih držav ali delov teh držav, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterih vrst svežega mesa v Skupnost

(notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 1031)

(Besedilo velja za EGP)

(2009/151/ES)

KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,

ob upoštevanju Direktive Sveta 2002/99/ES z dne 16. decembra 2002 o predpisih v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki urejajo proizvodnjo, predelavo, distribucijo in uvoz proizvodov živalskega izvora, namenjenih prehrani ljudi (1), in zlasti uvodnega stavka člena 8, prvega pododstavka točke 1 člena 8 in točke 4 člena 8 Direktive,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Odločba Sveta 79/542/EGS z dne 21. decembra 1976 o uvedbi seznama tretjih držav ali delov tretjih držav ter o določitvi pogojev za zdravstveno varstvo živali in javnozdravstveno varstvo za uvoz v Skupnost nekaterih živih živali in njihovega svežega mesa (2) določa sanitarne pogoje za uvoz živih živali, razen konjev, in uvoz svežega mesa teh živali, vključno s konjskim mesom, toda razen mesnih pripravkov, v Skupnost.

(2)

Odločba 79/542/EGS določa, da je uvoz svežega mesa, namenjenega prehrani ljudi, dovoljen le, če tako meso prihaja z ozemlja ali dela ozemlja tretje države iz seznama v delu 1 Priloge II k navedeni odločbi, in če sveže meso izpolnjuje zahteve iz ustreznega veterinarskega spričevala za navedeno meso v skladu z vzorci iz dela 2 navedene priloge, ob upoštevanju vsakršnih posebnih pogojev ali dodatnih jamstev, ki se zahtevajo za to meso.

(3)

Bocvana je navedena v delu 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS in je razdeljena na tri različna ozemlja glede na njihovo zdravstveno stanje živali. Ta ozemlja imajo dovoljenje, da v Skupnost izvažajo izkoščeno in zorjeno sveže meso domače govedi, ovac, koz ter nekaterih gojenih in divjih nedomačih živali („sveže meso“).

(4)	20. oktobra 2008 se je pojavil sum, da je na kmetiji v okraju Ghanzi v veterinarskem območju pod nadzorom št. 12 v Bocvani izbruhnila slinavka in parkljevka. Takoj ko je bil izbruh potrjen, je pristojni bocvanski organ začasno ustavil izvoz svežega mesa v Skupnost iz cele države.

(5)	Glede na te okoliščine uvoz svežega mesa v Skupnost iz veterinarskega območja pod nadzorom št. 12 v Bocvani z Odločbo 79/542/EGS, kakor je bila spremenjena z Odločbo 2009/4/ES (3), ni bil več dovoljen.

(6)

Glede na to, da je pristojni organ v Bocvani zdaj zagotovil zadostna zagotovila v zvezi z ukrepi, vzpostavljenimi za nadzor širjenja bolezni, ki so bili učinkoviti pri odpravljanju okužb s slinavko in parkljevko, je primerno, da se ponovno vzpostavi veterinarsko območje pod nadzorom št. 12 in tako znova dovoli izvoz svežega mesa v Skupnost iz navedenega območja.

(7)	Del 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS je zato treba ustrezno spremeniti.

(8)	Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali –

SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:

Člen 1

Del 1 Priloge II k Odločbi 79/542/EGS se nadomesti z besedilom iz Priloge k tej odločbi.

Člen 2

Ta odločba začne veljati 1. februarja 2009.

Člen 3

Ta odločba je naslovljena na države članice.

V Bruslju, 20. februarja 2009

Za Komisijo

Androulla VASSILIOU

Članica Komisije

(1) UL L 18, 23.1.2003, str. 11.

(2) UL L 146, 14.6.1979, str. 15.

(3) UL L 2, 6.1.2009, str. 11.

PRILOGA

„DEL 1

Seznam tretjih držav ali delov teh držav (1)

Država

Oznaka ozemlja

Opis ozemlja

Veterinarsko spričevalo

Posebni pogoji

Končni datum (2)

Začetni datum (3)

Vzorci

AL – Albanija

AL-0

Celotno ozemlje države

—

AR – Argentina

AR-0

Celotno ozemlje države

EQU

AR-1

Province: Buenos Aires, Catamarca, Corrientes (razen departmajev Berón de Astrada, Capital, Empedrado, General Paz, Itati, Mbucuruyá, San Cosme in San Luís del Palmar) Entre Ríos, La Rioja, Mendoza, Misiones, del Neuquéna (razen ozemlja, vključenega v AR-4), del Ría Negra (razen ozemlja, vključenega v AR-4), San Juan, San Luis, Santa Fe, Tucuman, Cordoba, La Pampa, Santiago del Estero, Chaco Formosa, Jujuy in Salta, razen varovalnega pasu 25 km od meje z Bolivijo in Paragvajem, ki se razteza od okraja Santa Catalina v provinci Jujuy do okraja Laishi v provinci Formosa

BOV

18. marec 2005

RUF

1. december 2007

AR-2

Chubut, Santa Cruz in Tierra del Fuego

BOV, OVI, RUW, RUF

1. marec 2002

AR-3

Corrientes: departmaji Berón de Astrada, Capital, Empedrado, General Paz, Itati, Mbucuruyá, San Cosme in San Luís del Palmar

BOV

RUF

1. december 2007

AR-4

Del Ría Negra (razen: območje v Avellanedi, severno od pokrajinske ceste 7 in vzhodno od pokrajinske ceste 250, območje v Conesi, vzhodno od pokrajinske ceste 2, območje v El Cuyu, severno od pokrajinske ceste 7 od križišča s pokrajinsko cesto 66, do meje z departmajem Avellanede, in območje v San Antoniu, vzhodno od pokrajinskih cest 250 in 2), del Neuquéna (razen območja v Confluencii, vzhodno od pokrajinske ceste 17, in območja v Picun Leufúju, vzhodno od pokrajinske ceste 17)

BOV, OVI, RUW, RUF

1. avgust 2008

AU – Avstralija

AU-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF, SUW

BA – Bosna in Hercegovina

BA-0

Celotno ozemlje države

—

BH – Bahrajn

BH-0

Celotno ozemlje države

—

BR – Brazilija

BR-0

Celotno ozemlje države

EQU

BR-1

Zvezna država Minas Gerais, Zvezna država Espíritu Santo, Zvezna država Goias, Zvezna država Mato Grosso, Zvezni državi Rio Grande Do Sul, Mato Grosso Do Sul (razen določenega območja visokega nadzora 15 km od zunanjih meja v občinah Porto Mutinho, Caracol, Bela Vista, Antônio João, Ponta Porã, Aral Moreira, Coronel Sapucaia, Paranhos, Sete Quedas, Japora’ in Mundo Novo ter določenega območja visokega nadzora v občinah Corumbá in Ladário)

BOV

A in H

1. december 2008

BR-2

Zvezna država Santa Catarina

BOV

A in H

31. januar 2008

BR-3

Zvezni državi Parana in São Paulo

BOV

A in H

1. avgust 2008

BW – Bocvana

BW-0

Celotno ozemlje države

EQU, EQW

BW-1

Območja pod veterinarskim nadzorom bolezni št. 3c, 4b, 5, 6, 8, 9 in 18

BOV, OVI, RUF, RUW

1. december 2007

BW-2

Območja pod veterinarskim nadzorom bolezni št. 10, 11, 13 in 14

BOV, OVI, RUF, RUW

7. marec 2002

BW-3

Območje pod veterinarskim nadzorom št. 12

BOV, OVI, RUF, RUW

20. oktober 2008

20. januar 2009

BY – Belorusija

BY-0

Celotno ozemlje države

—

BZ – Belize

BZ-0

Celotno ozemlje države

BOV, EQU

CA – Kanada

CA-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, POR, EQU, SUF, SUW RUF, RUW

CH – Švica

CH-0

Celotno ozemlje države

CL – Čile

CL-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF

CN – Kitajska

CN-0

Celotno ozemlje države

—

CO – Kolumbija

CO-0

Celotno ozemlje države

EQU

CR – Kostarika

CR-0

Celotno ozemlje države

BOV, EQU

CU – Kuba

CU-0

Celotno ozemlje države

BOV, EQU

DZ – Alžirija

DZ-0

Celotno ozemlje države

—

ET – Etiopija

ET-0

Celotno ozemlje države

—

FK – Falklandski otoki

FK-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, EQU

GL – Grenlandija

GL-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, EQU, RUF, RUW

GT – Gvatemala

GT-0

Celotno ozemlje države

BOV, EQU

HK – Hongkong

HK-0

Celotno ozemlje države

—

HN – Honduras

HN-0

Celotno ozemlje države

BOV, EQU

HR – Hrvaška

HR-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, EQU, RUF, RUW

IL – Izrael

IL-0

Celotno ozemlje države

—

IN – Indija

IN-0

Celotno ozemlje države

—

IS – Islandija

IS-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, EQU, RUF, RUW

KE – Kenija

KE-0

Celotno ozemlje države

—

MA – Maroko

MA-0

Celotno ozemlje države Celotno ozemlje države

EQU

ME – Črna gora

ME-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, EQU

MG – Madagaskar

MG-0

Celotno ozemlje države

—

MK – Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (4)

MK-0

Celotno ozemlje države

OVI, EQU

MU – Mauritius

MU-0

Celotno ozemlje države

—

MX – Mehika

MX-0

Celotno ozemlje države

BOV, EQU

NA – Namibija

NA-0

Celotno ozemlje države

EQU, EQW

NA-1

Južno od obrambne črte, ki se razteza od točke Palgrave na zahodu do Gam na vzhodu

BOV, OVI, RUF, RUW

NC – Nova Kaledonija

NC-0

Celotno ozemlje države

BOV, RUF, RUW

NI – Nikaragva

NI-0

Celotno ozemlje države

—

NZ – Nova Zelandija

NZ-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, POR, EQU, RUF, RUW, SUF, SUW

PA – Panama

PA-0

Celotno ozemlje države

BOV, EQU

PY – Paragvaj

PY-0

Celotno ozemlje države

EQU

PY-1

Celotno ozemlje države razen določenega območja visokega nadzora 15 km od zunanjih meja

BOV

1. avgust 2008

RS – Srbija (5)

RS-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, EQU

RU – Ruska federacija

RU-0

Celotno ozemlje države

—

RU-1

Regija Murmansk, avtonomno območje Yamolo-Nenets

RUF

SV – Salvador

SV-0

Celotno ozemlje države

—

SZ – Svazi

SZ-0

Celotno ozemlje države

EQU, EQW

SZ-1

Območje, zahodno od ograj ‚rdeče črte‘, ki se razteza severno od reke Usutu do meje z Južno Afriko, zahodno od Nkalashane

BOV, RUF, RUW

SZ-2

Območja, kjer se izvaja veterinarski nadzor nad slinavko in parkljevko ter cepljenje živali proti tema boleznima, ki so bila zakonsko opredeljena v skladu s pravnim obvestilom št. 51 iz leta 2001

BOV, RUF, RUW

4. avgust 2003

TH – Tajska

TH-0

Celotno ozemlje države

—

TN – Tunizija

TN-0

Celotno ozemlje države

—

TR – Turčija

TR-0

Celotno ozemlje države

—

TR-1

Province Amasya, Ankara, Aydin, Balikesir, Bursa, Cankiri, Corum, Denizli, Izmir, Kastamonu, Kutahya, Manisa, Usak, Yozgat in Kirikkale

EQU

UA – Ukrajina

UA-0

Celotno ozemlje države

—

US – Združene države

US-0

Celotno ozemlje države

BOV, OVI, POR, EQU, SUF, SUW, RUF, RUW

UY – Urugvaj

UY-0

Celotno ozemlje države

EQU

BOV

1. november 2001

OVI

ZA – Južna Afrika

ZA-0

Celotno ozemlje države

EQU, EQW

ZA-1

Celotno ozemlje države, razen:

—	dela območja, kjer se izvaja nadzor nad slinavko in parkljevko, v veterinarski regiji Mpumalanga in severnih provincah, v okraju Ingwavuma v veterinarski regiji Natal in obmejnem območju z Bocvano, vzhodno od 28. vzporednika, in

—	okraja Camperdown v provinci KwaZuluNatal

BOV, OVI, RUF, RUW

ZW – Zimbabve

ZW-0

Celotno ozemlje države

—

Spričevala v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

—

Spričevalo ni določeno in uvoz svežega mesa je prepovedan (razen za vrste, ki so navedene v vrstici, ki se nanaša na celotno območje države).

Omejitve pri kategorijah:

Drobovina ni dovoljena (razen trebušne prepone in žvečnih mišic goved).“

(1) Brez poseganja v posebne zahteve za izdajanje spričeval, ki so določene v sporazumih Skupnosti s tretjimi državami.

(2) Meso živali, zaklanih na ali pred datumom iz stolpca 7, se lahko uvozi v Skupnost do 90 dni po tem datumu. Pošiljke na odprtem morju, za katere je bilo spričevalo izdano pred datumom iz stolpca 7, se lahko uvozijo v Skupnost do 40 dni po tem datumu. (Opomba: če v stolpcu 7 ni datuma, pomeni, da ni časovne omejitve.)

(3) Le meso živali, zaklanih na datum iz stolpca 8 ali po tem datumu, se lahko uvozi v Skupnost (če v stolpcu 8 ni datuma, pomeni, da ni časovne omejitve).

(4) Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija; začasna oznaka, ki na noben način ne vpliva na dokončno poimenovanje te države, ki bo sprejeto po zaključku pogajanj, ki trenutno na to temo potekajo v Združenih narodih.

(5) Razen Kosova, kakor je opredeljeno v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 1244 z dne 10. junija 1999.

Spričevala v skladu s Sporazumom med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi (UL L 114, 30.4.2002, str. 132).

—

Spričevalo ni določeno in uvoz svežega mesa je prepovedan (razen za vrste, ki so navedene v vrstici, ki se nanaša na celotno območje države).

Omejitve pri kategorijah:

Drobovina ni dovoljena (razen trebušne prepone in žvečnih mišic goved).“

		ISSN 1725-5155
Uradni list Evropske unije		L 50

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Zvezek 52 21. februar 2009

Vsebina		I Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava je obvezna	Stran
		UREDBE
		Uredba Komisije (ES) št. 145/2009 z dne 20. februarja 2009 o določitvi pavšalnih uvoznih vrednosti za določitev vhodne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	1
	*	Uredba Komisije (ES) št. 146/2009 z dne 20. februarja 2009 o spremembi Priloge II k Uredbi (ES) št. 2076/2005 glede uvoza ribiških proizvodov iz Kameruna ( 1 )	3
	*	Uredba Komisije (ES) št. 147/2009 z dne 20. februarja 2009 o določitvi namembnih območij za izvozna nadomestila, izvozne prelevmane in nekatera izvozna dovoljenja za žita in riž (Kodificirana različica)	5
	*	Uredba Komisije (ES) št. 148/2009 z dne 20. februarja 2009 o razveljavitvi 11 zastarelih uredb s področja skupne ribiške politike	10
	*	Uredba Komisije (ES) št. 149/2009 z dne 20. februarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 214/2001 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1255/1999 glede intervencije na trgu posnetega mleka v prahu	12
	*	Uredba Komisije (ES) št. 150/2009 z dne 20. februarja 2009 o spremembi Uredbe (ES) št. 619/2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode	19
	*	Uredba Komisije (ES) št. 151/2009 z dne 20. februarja 2009 o spremembi Uredbe Komisije (ES) št. 619/2008 o odprtju stalnega razpisa za izvozna nadomestila za nekatere mlečne proizvode	20

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretjih držav (1)	Pavšalna uvozna vrednost
0702 00 00	IL	129,4
	JO	62,0
	MA	42,1
	TN	132,6
	TR	82,6
	ZZ	89,7
0707 00 05	JO	161,3
	MA	77,9
	MK	147,9
	TR	164,7
	ZZ	138,0
0709 90 70	JO	239,8
	MA	71,3
	TR	125,2
	ZZ	145,4
0709 90 80	EG	94,1
0709 90 80	ZZ	94,1
0805 10 20	EG	45,6
	IL	55,3
	MA	50,4
	TN	47,6
	TR	61,5
	ZZ	52,1
0805 20 10	IL	144,4
	MA	84,5
	TR	73,0
	ZZ	100,6
0805 20 30, 0805 20 50, 0805 20 70, 0805 20 90	EG	75,3
	IL	94,8
	JM	95,1
	MA	69,5
	PK	50,6
	TR	60,8
	ZZ	74,4
0805 50 10	EG	81,5
	MA	44,0
	TR	61,0
	ZZ	62,2
0808 10 80	CA	89,7
	CL	67,7
	CN	83,1
	MK	25,7
	US	107,9
	ZZ	74,8
0808 20 50	AR	103,4
	CL	73,7
	CN	73,7
	US	112,7
	ZA	109,7
	ZZ	94,6

	II Akti, sprejeti v skladu s Pogodbo ES/Pogodbo Euratom, katerih objava ni obvezna
	ODLOČBE/SKLEPI
	Svet
	2009/149/ES
*	Sklep Sveta z dne 27. novembra 2008 o podpisu Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov	21
	Sporazum med Evropsko skupnostjo in Republiko Armenijo o nekaterih vidikih zračnih prevozov	22
	Komisija
	2009/150/ES
*	Odločba Komisije z dne 25. januarja 2006 o državni pomoči C 54/03 (ex N 194/02) Zvezne republike Nemčije za mehanizem vračila v okviru uvedbe cestninjenja za težka tovorna vozila na nemških avtocestah (notificirano pod dokumentarno številko C(2006) 89) ( 1 )	30
	2009/151/ES
*	Odločba Komisije z dne 20. februarja 2009 o spremembi Priloge II k Odločbi Sveta 79/542/EGS glede vključitve Bocvane na seznam tretjih držav ali delov teh držav, iz katerih je dovoljen uvoz nekaterih vrst svežega mesa v Skupnost (notificirano pod dokumentarno številko C(2009) 1031) ( 1 )	45