Uradni list L 78/2017

23.3.2017

Uradni list Evropske unije

L 78/13

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/543

z dne 22. marca 2017

o določitvi pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o popisih prebivalstva in stanovanj v zvezi s tehničnimi specifikacijami za vsebine in posamezne razčlembe teh vsebin

(Besedilo velja za EGP)

EVROPSKA KOMISIJA JE –

ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije,

ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o popisih prebivalstva in stanovanj (1) ter zlasti člena 5(4) Uredbe,

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Za zagotovitev primerljivosti podatkov, pridobljenih na podlagi popisov prebivalstva in stanovanj, ki se izvajajo v državah članicah, in za omogočanje izdelave zanesljivih pregledov na ravni Unije, morajo biti vsebine popisa enako opredeljene in razčlenjene v vseh državah članicah. Zato je treba sprejeti tehnične specifikacije za navedene vsebine in posamezne razčlembe teh vsebin.

(2)	Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za evropski statistični sistem –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Tehnične specifikacije za vsebine popisa in posamezne razčlembe teh vsebin, ki se uporabljajo za podatke, ki se pošljejo Komisiji za referenčno leto 2021, so navedene v Prilogi.

Člen 2

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. marca 2017

Za Komisijo

Predsednik

Jean-Claude JUNCKER

(1) UL L 218, 13.8.2008, str. 14.

PRILOGA

Tehnične specifikacije za vsebine popisa in posamezne razčlembe teh vsebin

Tehnične specifikacije so predstavljene na naslednji način:

—	Vsaka vsebina je opredeljena z naslovom.

—	Naslovu vsebine lahko sledijo tehnične specifikacije, ki se na splošno nanašajo na to vsebino.

—

Nato so opredeljene razčlembe te vsebine. Nekatere vsebine imajo po več razčlemb z različnimi ravnmi podrobnosti. Kadar je ustrezno, „H“ pomeni razčlembo z najvišjo ravnjo podrobnosti, „M“ razčlembo s srednjo ravnjo podrobnosti in „L“ razčlembo z najnižjo ravnjo podrobnosti, „N“ pa pomeni razčlembo, ki se nanaša na nacionalno raven.

—	Opredeljeni so skupni seštevki, za katere se razčlembe uporabljajo. Vsaki razčlembi lahko sledijo dodatne tehnične specifikacije, ki se nanašajo posebej na to razčlembo.

Vsebina: Kraj običajnega prebivališča

Države članice pri uporabi opredelitve „običajnega prebivališča“ iz člena 2(d) Uredbe (ES) št. 763/2008 upoštevajo naslednje posebne primere:

(a)

Kadar oseba med letom redno živi v več prebivališčih, se šteje, da je njen kraj običajnega prebivališča tisto prebivališče, kjer preživi večino časa v letu, ne glede na to, ali je to prebivališče znotraj države ali v tujini. Za osebo, ki je med tednom zaradi dela odsotna od doma in se v družinsko prebivališče vrača ob koncih tedna, pa se šteje, da je njen kraj običajnega prebivališča njeno družinsko prebivališče, ne glede na to, ali je njen kraj dela drugje v državi ali v tujini.

(b)

Za osnovnošolce, srednješolce in študente, ki so med šolskim semestrom odsotni od doma in ne glede na to, kako pogosto se vračajo v svoje družinsko prebivališče, se šteje, da je njihov kraj običajnega prebivališča njihovo družinsko prebivališče, ne glede na to, ali se izobražujejo drugje v državi ali v tujini.

(c)

Za študente terciarnega izobraževanja, ki so zaradi študija na visokošolski ustanovi ali univerzi odsotni od doma, se šteje, da je njihov kraj običajnega prebivališča njihov naslov med študijem, bodisi v okviru ustanove (na primer internat) bodisi zasebne nastanitve oziroma ne glede na to, ali se izobražujejo znotraj države ali v tujini. Kadar je kraj izobraževanja znotraj države, se družinsko prebivališče izjemoma lahko šteje za kraj običajnega prebivališča.

(d)	Ustanova je lahko kraj običajnega prebivališča vseh njenih stanovalcev, ki med popisom v njej preživljajo oziroma bodo predvidoma preživeli 12 mesecev ali več.

(e)	Splošno pravilo glede tega, kje oseba običajno preživi večino svojega dnevnega počitka, se uporablja za osebe med opravljanjem obvezne vojaške dolžnosti in pripadnike oboroženih sil, ki živijo v vojašnicah ali taborih.

(f)	Za brezdomca ali osebo brez strehe nad glavo, nomade, potepuhe in osebe brez koncepta običajnega prebivališča se šteje, da je kraj popisa njihov kraj običajnega prebivališča.

(g)

Za otroka, ki ima izmenično dva kraja prebivališča (na primer, če sta njegova starša razvezana), se šteje, da je njegov kraj običajnega prebivališča tisti kraj, kjer preživi večino svojega časa. Kadar pri obeh starših preživi enako časa, se šteje, da je njegov kraj običajnega prebivališča tisti kraj, v katerem je otrok v noči popisa, oz. tisto gospodinjstvo, ki je gospodinjstvo njegovega zakonitega ali prijavljenega prebivališča.

(h)	Vključijo se mornarji trgovci in ribiči, ki običajno prebivajo v državi, vendar so v času popisa na morju (vključno s tistimi, ki nimajo drugega stalnega prebivališča kot svojih bivalnih prostorov na ladji).

(i)

Vključijo se nezakonito prebivajoče ali nedokumentirane osebe ter prosilci za azil in osebe, ki so zaprosile za ali jim je bil priznan status begunca ali podobne oblike mednarodne zaščite, če izpolnjujejo merila za običajno prebivališče v državi. Namen tega ni razlikovati med temi posameznimi osebami, temveč zagotoviti, da med popisovanjem niso spregledane.

(j)	Vključijo se otroci, ki so rojeni v dvanajstih mesecih pred referenčnim časom popisa in katerih družine imajo običajno prebivališče v državi ob referenčnem času popisa.

(k)	Vključijo se osebe, ki bivajo v državi (dejansko in/ali predvideno) natanko eno leto. Vojaško, mornariško in diplomatsko osebje ter njihove družine

(l)	Tuje vojaško, mornariško in diplomatsko osebje ter njihove družine, ki bivajo v državi, so ne glede na trajanje njihovega bivanja izključeni iz prebivalstva z običajnim prebivališčem v državi.

(m)

Kadar se za nacionalno vojaško, mornariško in diplomatsko osebje ter njihove družine, ki bivajo zunaj države, lahko ugotovi trajanje bivanja zunaj države, se uporablja naslednje:

—

če prebivajo v tujini manj kot 12 mesecev in se nameravajo vrniti na kraj odhoda, so razvrščeni v državi v skladu s pravili za običajno prebivališče. Zlasti bi lahko bili razvrščeni (v padajočem vrstnem redu):

(i)	na naslovu družinskega prebivališča, če ta obstaja, ali

(ii)	na kraju zaposlitve v državi, s katero so bili povezani pred odhodom;

—	če prebivajo v tujini vsaj 12 mesecev ali če se ne nameravajo vrniti na kraj odhoda (čeprav se vrnejo v državo v obdobju 12 mesecev), so dodeljeni „virtualnemu prostoru“ (posebni regiji) države odhoda.

Na podlagi opredelitve kraja običajnega prebivališča se osebe, ki običajno prebivajo v kraju popisa, vendar so odsotne oziroma bodo med izvajanjem popisa predvidoma odsotne manj kot eno leto, obravnavajo kot začasno odsotne osebe, ki se kot take vključijo v celotno prebivalstvo. V nasprotju s tem pa se osebe, ki živijo oziroma bodo predvidoma živele izven kraja popisa eno leto ali več, ne obravnavajo kot začasno odsotne, zato se ne vključijo v celotno prebivalstvo. Na to ne vpliva dolžina občasnih obiskov pri njihovih družinah.

Osebe, ki so popisane, vendar ne izpolnjujejo pogojev za običajno prebivališče v kraju popisa, kar pomeni, da ne živijo oziroma predvidoma ne bodo živele v kraju popisa v neprekinjenem obdobju najmanj 12 mesecev, se obravnavajo kot začasno prisotne, zato se ne vštejejo v celotno prebivalstvo z običajnim prebivališčem.

Geografsko območje (1)					GEO.N.	GEO.L.	GEO.M.	GEO.H.
0.	Skupaj (na ozemlju države članice)				0.	0.	0.	0.
x.	Vse regije NUTS 1 v državi članici					x.	x.	x.
	x.x.	Vse regije NUTS 2 v državi članici				x.x.	x.x.	x.x.
		x.x.x.	Vse regije NUTS 3 v državi članici				x.x.x.	x.x.x.
			x.x.x.x.	Vse regije LAU 2 v državi članici				x.x.x.x.

Namen razčlemb za „geografsko območje“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah (kraj običajnega prebivališča). Prav tako se lahko uporabljajo za regionalno razdelitev seštevka, ki se ne nanaša niti na vsebino „kraj običajnega prebivališča“ niti na „lokacijo kraja dela“.

Za razčlembe „geografskega območja“ se uporabljajo različice klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS (2)) in klasifikacije lokalnih upravnih enot (LAU), veljavne na dan 1. januarja 2021.

Vsebina: Lokacija kraja dela

Lokacija kraja dela je geografsko območje, na katerem trenutno zaposlena oseba opravlja svojo službo.

Kraj dela za osebe, ki večinoma delajo doma, je enak kraju njihovega običajnega prebivališča. Pojem „delo“ se nanaša na delo, ki ga opravlja „zaposlena oseba“, kakor je opredeljena znotraj vsebine „trenutni status aktivnosti“. Delo, ki ga oseba „večinoma“ opravlja doma, pomeni, da oseba ves čas ali večino časa dela doma, na drugem kraju dela pa preživi manj ali nič časa.

Za razčlembe „lokacije kraja dela“ se uporablja različica klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS), veljavna na dan 1. januarja 2021.

Informacije o osebah, ki nimajo stalnega kraja dela, vendar se morajo javiti na stalnem naslovu ob začetku delovne izmene (na primer vozniki avtobusov, letalska posadka, upravljavci uličnih stojnic, ki ob koncu delovnega dneva niso odstranjene), se morajo nanašati na naveden naslov. Ta skupina lahko vključuje tudi posameznike, ki redno potujejo na delo čez mejo v sosednjo državo. Razčlemba „Brez stalnega kraja dela (znotraj ali zunaj države članice)“ vključuje vse osebe brez stalnega kraja dela, nanaša pa se tudi na osebe, kot so mornarji, ribiči in delavci na morju, za katere ni mogoče določiti kraja dela.

Lokacija kraja dela (3)				LPW.N.	LPW.L.
0.	Skupaj			0.	0.
1.	Na ozemlju države članice			1.	1.
	1.x.	Vse regije NUTS 1 v državi članici			1.x.
		1.x.x.	Vse regije NUTS 2 v državi članici		1.x.x.
	1.y.	Neznan kraj dela v državi članici			1.y.
2.	Ne na ozemlju države članice			2.	2.
3.	Brez stalnega kraja dela (znotraj ali zunaj države članice)			3.	3.
4.	Neznan kraj dela (ni znano, če je znotraj ali zunaj države članice)			4.	4.
5.	Se ne uporablja (ne dela)			5.	5.

Namen razčlemb za „lokacijo kraja dela“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Prostorska enota

Prostorska enota je opredeljena kot poseben naselitveni sklop, tj. območje, ki ga opredeljujejo prebivalci, živeči v sosednjih ali sklenjenih stavbah. Te stavbe lahko:

(a)	tvorijo neprekinjeno pozidano območje z jasno prepoznavnimi ulicami ali

(b)	sestavljajo skupek stavb, za katerega se uporablja enotno lokalno poimenovanje, čeprav ni del prej navedenega pozidanega območja, ali

(c)	sestavljajo skupek stavb, od katerih nobena od svojega najbližjega soseda ni oddaljena več kot 200 metrov, čeprav ne izpolnjujejo nobenega od obeh zgoraj navedenih pogojev.

Pri uporabi te opredelitve je treba upoštevati, da določene namembnosti zemljišč ne prekinjajo pozidanega območja. Te kategorije zajemajo industrijske in trgovske stavbe ter objekte, javne parke, igrišča in vrtove, nogometna igrišča in druge športne objekte, mostove čez reke, železniške proge, kanale, parkirišča in drugo prometno infrastrukturo, cerkve in pokopališča.

Regije LAU 2 z manj kot 2 000 prebivalci se lahko štejejo za eno prostorsko enoto.

Prebivalci prostorske enote so opredeljeni kot osebe, ki imajo običajno prebivališče v tej prostorski enoti.

Raztresena stavba se uvrsti v kategorijo, ki predstavlja število oseb z običajnim prebivališčem v tej stavbi.

Velikost prostorske enote		LOC.
0.	Skupaj	0.
1.	1 000 000 prebivalcev in več	1.
2.	od 500 000 do 999 999 prebivalcev	2.
3.	od 200 000 do 499 999 prebivalcev	3.
4.	od 100 000 do 199 999 prebivalcev	4.
5.	od 50 000 do 99 999 prebivalcev	5.
6.	od 20 000 do 49 999 prebivalcev	6.
7.	od 10 000 do 19 999 prebivalcev	7.
8.	od 5 000 do 9 999 prebivalcev	8.
9.	od 2 000 do 4 999 prebivalcev	9.
10.	od 1 000 do 1 999 prebivalcev	10.
11.	od 500 do 999 prebivalcev	11.
12.	od 200 do 499 prebivalcev	12.
13.	manj kot 200 prebivalcev	13.

Namen razčlembe za „velikost prostorske enote“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka enot, ki so lahko v „prostorskih enotah“, vključno s seštevkom ali vmesnim seštevkom po osebah.

Vsebina: Spol

Spol		SEX.
0.	Skupaj	0.
1.	Moški	1.
2.	Ženski	2.

Namen razčlembe „spol“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Starost

Zabeleži se starost na referenčni datum v dopolnjenih letih.

Starost				AGE.L.	AGE.M.	AGE.H.
0.	Skupaj			0.	0.	0.
1.	manj kot 15 let			1.	1.	1.
	1.1.	manj kot 5 let			1.1.	1.1.
		1.1.1	manj kot 1 leto			1.1.1
		1.1.2	1 leto			1.1.2
		1.1.3	2 leti			1.1.3
		1.1.4	3 leta			1.1.4
		1.1.5	4 leta			1.1.5
	1.2.	od 5 do 9 let			1.2.	1.2.
		1.2.1	5 let			1.2.1
		1.2.2	6 let			1.2.2
		1.2.3	7 let			1.2.3
		1.2.4	8 let			1.2.4
		1.2.5	9 let			1.2.5
	1.3.	od 10 do 14 let			1.3.	1.3.
		1.3.1	10 let			1.3.1
		1.3.2	11 let			1.3.2
		1.3.3	12 let			1.3.3
		1.3.4	13 let			1.3.4
		1.3.5	14 let			1.3.5
2.	od 15 do 29 let			2.	2.	2.
	2.1.	od 15 do 19 let			2.1.	2.1.
		2.1.1	15 let			2.1.1
		2.1.2	16 let			2.1.2
		2.1.3	17 let			2.1.3
		2.1.4	18 let			2.1.4
		2.1.5	19 let			2.1.5
	2.2.	od 20 do 24 let			2.2.	2.2.
		2.2.1	20 let			2.2.1
		2.2.2	21 let			2.2.2
		2.2.3	22 let			2.2.3
		2.2.4	23 let			2.2.4
		2.2.5	24 let			2.2.5
	2.3.	od 25 do 29 let			2.3.	2.3.
		2.3.1	25 let			2.3.1
		2.3.2	26 let			2.3.2
		2.3.3	27 let			2.3.3
		2.3.4	28 let			2.3.4
		2.3.5	29 let			2.3.5
3.	od 30 do 49 let			3.	3.	3.
	3.1.	od 30 do 34 let			3.1.	3.1.
		3.1.1	30 let			3.1.1
		3.1.2	31 let			3.1.2
		3.1.3	32 let			3.1.3
		3.1.4	33 let			3.1.4
		3.1.5	34 let			3.1.5
	3.2.	od 35 do 39 let			3.2.	3.2.
		3.2.1	35 let			3.2.1
		3.2.2	36 let			3.2.2
		3.2.3	37 let			3.2.3
		3.2.4	38 let			3.2.4
		3.2.5	39 let			3.2.5
	3.3.	od 40 do 44 let			3.3.	3.3.
		3.3.1	40 let			3.3.1
		3.3.2	41 let			3.3.2
		3.3.3	42 let			3.3.3
		3.3.4	43 let			3.3.4
		3.3.5	44 let			3.3.5
	3.4.	od 45 do 49 let			3.4.	3.4.
		3.4.1	45 let			3.4.1
		3.4.2	46 let			3.4.2
		3.4.3	47 let			3.4.3
		3.4.4	48 let			3.4.4
		3.4.5	49 let			3.4.5
4.	od 50 do 64 let			4.	4.	4.
	4.1.	od 50 do 54 let			4.1.	4.1.
		4.1.1	50 let			4.1.1
		4.1.2	51 let			4.1.2
		4.1.3	52 let			4.1.3
		4.1.4	53 let			4.1.4
		4.1.5	54 let			4.1.5
	4.2.	od 55 do 59 let			4.2.	4.2.
		4.2.1	55 let			4.2.1
		4.2.2	56 let			4.2.2
		4.2.3	57 let			4.2.3
		4.2.4	58 let			4.2.4
		4.2.5	59 let			4.2.5
	4.3.	od 60 do 64 let			4.3.	4.3.
		4.3.1	60 let			4.3.1
		4.3.2	61 let			4.3.2
		4.3.3	62 let			4.3.3
		4.3.4	63 let			4.3.4
		4.3.5	64 let			4.3.5
5.	od 65 do 84 let			5.	5.	5.
	5.1.	od 65 do 69 let			5.1.	5.1.
		5.1.1	65 let			5.1.1
		5.1.2	66 let			5.1.2
		5.1.3	67 let			5.1.3
		5.1.4	68 let			5.1.4
		5.1.5	69 let			5.1.5
	5.2.	od 70 do 74 let			5.2.	5.2.
		5.2.1	70 let			5.2.1
		5.2.2	71 let			5.2.2
		5.2.3	72 let			5.2.3
		5.2.4	73 let			5.2.4
		5.2.5	74 let			5.2.5
	5.3.	od 75 do 79 let			5.3.	5.3.
		5.3.1	75 let			5.3.1
		5.3.2	76 let			5.3.2
		5.3.3	77 let			5.3.3
		5.3.4	78 let			5.3.4
		5.3.5	79 let			5.3.5
	5.4.	od 80 do 84 let			5.4.	5.4.
		5.4.1	80 let			5.4.1
		5.4.2	81 let			5.4.2
		5.4.3	82 let			5.4.3
		5.4.4	83 let			5.4.4
		5.4.5	84 let			5.4.5
6.	85 let in več			6.	6.	6.
	6.1.	od 85 do 89 let			6.1.	6.1.
		6.1.1	85 let			6.1.1
		6.1.2	86 let			6.1.2
		6.1.3	87 let			6.1.3
		6.1.4	88 let			6.1.4
		6.1.5	89 let			6.1.5
	6.2.	od 90 do 94 let			6.2.	6.2.
		6.2.1	90 let			6.2.1
		6.2.2	91 let			6.2.2
		6.2.3	92 let			6.2.3
		6.2.4	93 let			6.2.4
		6.2.5	94 let			6.2.5
	6.3.	od 95 do 99 let			6.3.	6.3.
		6.3.1	95 let			6.3.1
		6.3.2	96 let			6.3.2
		6.3.3	97 let			6.3.3
		6.3.4	98 let			6.3.4
		6.3.5	99 let			6.3.5
	6.4.	100 let in več			6.4.	6.4.

Namen razčlemb za „starost“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Zakonski stan

Zakonski stan je opredeljen kot (pravni) zakonski status posameznika v odnosu do zakonskega prava (ali navad) določene države (tj. status de jure).

Oseba se uvrsti v skladu z njenim nazadnje pridobljenim zakonskim stanom, ki velja na referenčni datum.

V državah članicah, kjer zakonodaja določa, da se poročena partnerja ali registrirana partnerja lahko „ločita“, se take „ločene“ osebe uvrstijo pod rubriko „Poročen ali v registrirani partnerski skupnosti“ (LMS.L.2. in LMS.H.2.).

Zakonski stan			LMS.L.	LMS.H.
0.	Skupaj		0.	0.
1.	Nikoli poročeni in nikoli v registrirani partnerski skupnosti		1.	1.
2.	Poročeni ali v registrirani partnerski skupnosti		2.	2.
	2.1.	V zakonskem stanu ali registrirani partnerski skupnosti z osebo drugega spola		2.1.
	2.2.	V zakonskem stanu ali registrirani partnerski skupnosti z osebo istega spola		2.2.
3.	Ovdoveli oziroma se je registrirana partnerska skupnost končala s smrtjo partnerja (in ne ponovno poročeni ali v registrirani partnerski skupnosti)		3.	3.
4.	Razvezani oziroma je bila registrirana partnerska skupnost sodno razvezana (in ne ponovno poročeni ali v registrirani partnerski skupnosti)		4.	4.
5.	Ni navedeno		5.	5.

Namen razčlembe „zakonski stan“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Trenutni status aktivnosti

„Trenutni status aktivnosti“ pomeni trenutno razmerje osebe do gospodarske dejavnosti na podlagi enotedenskega referenčnega obdobja, ki je lahko natančno opredeljen teden, zadnji, nespremenljiv, koledarski teden ali zadnji dopolnjeni koledarski teden oziroma zadnjih sedem dni pred popisom.

„Delovno aktivno prebivalstvo“ zajema vse osebe, ki izpolnjujejo pogoje za vključitev med zaposlene ali brezposelne.

„ Zaposlene “ osebe zajemajo vse osebe, stare 15 let in več, ki so v referenčnem tednu:

(a)	opravile najmanj eno uro dela za plačilo ali dobiček bodisi v gotovini ali v naravi ali

(b)	začasno izostale iz delovnega mesta, na katerem so že delale in s katerim so ohranile formalno povezavo, oziroma niso opravljale samozaposlitvene dejavnosti.

Zaposlene osebe, ki trenutno ne delajo, se obravnavajo kot osebe v plačanem zaposlitvenem razmerju, če so imele formalno povezavo z delovnim mestom. Razlogi za tak začasen izostanek so lahko:

(a)	bolezen ali poškodba ali

(b)	dopust ali počitnice ali

(c)	stavka ali izprtje ali

(d)	študijski ali izobraževalni dopust ali

(e)	porodniški ali starševski dopust ali

(f)	zmanjšanje gospodarske dejavnosti ali

(g)	začasna razpustitev ali prekinitev dela, na primer zaradi slabega vremena, mehanske ali električne okvare, pomanjkanja surovin ali goriv, ali

(h)	druga začasna odsotnost z jemanjem dopusta ali brez njega.

Formalna povezava z delovnim mestom se določi na podlagi enega ali več naslednjih pogojev:

(a)	neprekinjeno prejemanje plače ali

(b)	zagotovilo povratka na delo po koncu izjemnih okoliščin oziroma dogovor o datumu vrnitve ali

(c)	daljša odsotnost z delovnega mesta, med katero delavec, kadar je ustrezno, lahko dobiva nadomestilo plače, ne da bi moral sprejeti drugo delo.

Samozaposlene osebe so vključene med „zaposlene“, če so opravljale dejavnost med referenčnim tednom oziroma če so začasno odsotne od dela, medtem ko njihovo podjetje še naprej obstaja.

Pomagajoči družinski člani so vključeni med „zaposlene“ na enak način kot druge zaposlene osebe, ne glede na število opravljenih ur v referenčnem obdobju. Prav tako se osebe, ki izvajajo naloge ali dolžnosti zaposlenega, ki jih opravlja družinski član, ki živi v istem ali drugem gospodinjstvu, razvrščajo kot zaposlene.

Med „ brezposelne “ so vključene vse osebe, stare 15 let in več, ki so bile:

(a)	„brez dela“, tj. med referenčnim tednom niso bile v plačanem zaposlitvenem razmerju ali samozaposlene, ter

(b)	„trenutno na razpolago za delo“, tj. so bile na voljo za sklenitev plačanega zaposlitvenega razmerja ali samozaposlitev med referenčnim tednom in dva tedna po tem, ter

(c)	„iskalci dela“, tj. so naredile določene korake v smislu iskanja plačane zaposlitve ali samozaposlitve v štirih tednih, ki so se končali z referenčnim tednom.

Kategorija „Drugi“ zajema osebe, ki niso delovno aktivne in prejemajo državno pomoč ali zasebno podporo, ter vse druge osebe, ki ne sodijo v zgoraj navedene kategorije.

Pri dodelitvi enotnega statusa aktivnosti določeni osebi ima status „Zaposleni“ prednost pred statusom „Brezposelni“, status „Brezposelni“ pa ima prednost pred statusom „Osebe, ki niso delovno aktivne“.

Pri dodelitvi enotnega statusa aktivnosti vsaki osebi, ki trenutno ni delovno aktivna, ima status „osebe pod nacionalno opredeljeno minimalno starostjo za gospodarsko dejavnost“ prednost pred statusom „prejemniki pokojnine ali dohodka od kapitala“, status „prejemniki pokojnine ali dohodka od kapitala“ pred statusom „študenti“ in status „študenti“ pred statusom „drugi“.

Kategorija „Študenti“ (CAS.H.2.3.) tako vključuje srednješolske dijake in študente v terciarnem izobraževanju, ki:

—	so dosegli ali presegli nacionalno opredeljeno minimalno starost za gospodarsko dejavnost in

—	niso delovno aktivni ter

—	niso prejemniki pokojnine ali dohodka od kapitala.

Trenutni status aktivnosti			CAS.L.	CAS.H.
0.	Skupaj		0.	0.
1.	Delovno aktivno prebivalstvo		1.	1.
	1.1.	Zaposleni	1.1.	1.1.
	1.2.	Brezposelni	1.2.	1.2.
2.	Niso delovno aktivni		2.	2.
	2.1.	Osebe pod nacionalno opredeljeno minimalno starostjo za gospodarsko dejavnost		2.1.
	2.2.	Prejemniki pokojnine ali dohodka od kapitala		2.2.
	2.3.	Študenti		2.3.
	2.4.	Drugi		2.4.
3.	Ni navedeno		3.	3.

Namen razčlemb za „trenutni status aktivnosti“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Poklic

„Poklic“ se nanaša na vrsto dela, ki se opravlja na delovnem mestu. „Vrsto dela“ opredeljujejo glavne naloge in dolžnosti dela.

Uvrstitev osebe v okviru razčlemb vsebin „poklic“, „dejavnost“ in „zaposlitveni status“ temelji na istem delovnem mestu. Osebe, ki imajo več delovnih mest, se razvrstijo glede na poklic, ki ga opravljajo na osnovnem delovnem mestu, ki se določi na podlagi:

(1)	časa, preživetega na delovnem mestu, ali, če tega podatka ni,

(2)	prejetega dohodka.

Osebe, stare 15 let ali več, ki so bile zaposlene (tj. njihov „Trenutni status aktivnosti – CAS“ je bil „Zaposleni“ (CAS.L. in CAS.H. 1.1)) med referenčnim tednom, se uvrstijo samo v eno kategorijo od OCC.1. do OCC.11.

Osebe, stare manj kot 15 let ter osebe stare 15 let in več, ki so bile:

—	brezposelne med referenčnim tednom („Trenutni status aktivnosti“ – „Brezposelni“ (CAS.L.1.2)) ali ki niso bile

—	delovno aktivne („Trenutni status aktivnosti – „Niso delovno aktivni“ “ (CAS.L. in CAS.H.2.)), se uvrstijo pod kategorijo „Se ne uporablja“ (OCC.12.).

Če poimenovanje kategorij iz klasifikacije ISCO, veljavne na dan 1. januarja 2021, odstopa od poimenovanja v kategorijah od OCC.2. do OCC.11., se uporablja poimenovanje na podlagi klasifikacije ISCO, veljavne na dan 1. januarja 2021.

Poklic		OCC.
0.	Skupaj	0.
1.	Vodstveni delavci	1.
2.	Strokovni delavci	2.
3.	Tehniki in pomožni strokovni delavci	3.
4.	Pisarniški pomočniki	4.
5.	Delavci na področju storitev in prodaje	5.
6.	Kvalificirani kmetijski, gozdarski in ribiški delavci	6.
7.	Delavci na področju obrti in povezanih dejavnosti	7.
8.	Upravljavci in sestavljavci naprav in strojev	8.
9.	Osnovni poklici	9.
10.	Poklici v oboroženih silah	10.
11.	Ni navedeno	11.
12.	Se ne uporablja	12.

Namen razčlembe „Poklic“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Dejavnost

Dejavnost (ekonomska aktivnost) se nanaša na vrsto proizvodnje ali dejavnosti ustanove ali podobne enote, v kateri je delovno mesto zaposlene osebe. Za osebe, ki jih določeno podjetje najame ali zaposli, vendar je njihovo delovno mesto pravzaprav v drugem podjetju („delavci, ki jih posreduje agencija“, „napoteni delavci“), se navede dejavnost (ekonomska aktivnost) ustanove ali podobne enote, kjer je njihovo dejansko delovno mesto.

Uvrstitev osebe v okviru razčlemb vsebin „ poklic “, „ dejavnost “ in „ zaposlitveni status “ temelji na istem delovnem mestu. Osebe, ki imajo več delovnih mest, se razvrstijo v dejavnost (ekonomsko aktivnost) na podlagi njihovega osnovnega delovnega mesta, ki se določi na podlagi:

—	časa, preživetega na delovnem mestu, ali, če tega podatka ni,

—	prejetega dohodka.

Osebe, stare manj kot 15 let ter osebe stare 15 let in več, ki so bile:

—	brezposelne med referenčnim tednom („Trenutni status aktivnosti“ – „Brezposelni“ (CAS.L. in CAS.H.1.2)) ali ki niso bile

—	delovno aktivne („Trenutni status aktivnosti – „Niso delovno aktivni“ “ (CAS.L. in CAS.H.2.)), se uvrstijo pod kategorijo „Se ne uporablja“ (IND.12.).

Dejavnost			IND.L.	IND.H.
0.	Skupaj		0.	0.
1.	Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo		1.	1.
2.	Predelovalne dejavnosti, rudarstvo ter druge dejavnosti		2.	2.
	2.1.	Rudarstvo		2.1.
	2.2.	Predelovalne dejavnosti		2.2.
	2.3.	Oskrba z električno energijo, plinom in paro		2.3.
	2.4.	Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja		2.4.
3.	Gradbeništvo		3.	3.
4.	Trgovina, promet in skladiščenje, gostinstvo		4.	4.
	4.1.	Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil		4.1.
	4.2.	Promet in skladiščenje		4.2.
	4.3.	Gostinstvo		4.3.
5.	Informacijske in komunikacijske dejavnosti		5.	5.
6.	Finančne in zavarovalniške dejavnosti		6.	6.
7.	Poslovanje z nepremičninami		7.	7.
8.	Strokovne, znanstvene, tehnične in druge raznovrstne poslovne dejavnosti		8.	8.
	8.1.	Strokovne in tehnične dejavnosti		8.1.
	8.2.	Druge raznovrstne poslovne dejavnosti		8.2.
9.	Dejavnosti javne uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva		9.	9.
	9.1.	Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti		9.1.
	9.2.	Izobraževanje		9.2.
	9.3.	Zdravstvo in socialno varstvo		9.3.
10.	Druge storitve		10.	10.
	10.1.	Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti		10.1.
	10.2.	Druge dejavnosti		10.2.
	10.3.	Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo		10.3.
	10.4.	Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles		10.4.
11.	Ni navedeno		11.	11.
12.	Se ne uporablja		12.	12.

Če poimenovanje kategorij iz klasifikacije NACE, veljavne na dan 1. januarja 2021, odstopa od poimenovanja v kategorijah od IND.1. do IND.10., se uporablja poimenovanje na podlagi klasifikacije NACE, veljavne na dan 1. januarja 2021.

Namen razčlembe „dejavnost (ekonomska aktivnost)“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Zaposlitveni status

„Zaposleni“ je oseba, ki opravlja službo v „plačanem zaposlitvenem razmerju“, tj. službo, v kateri eksplicitna ali implicitna pogodba o zaposlitvi tej osebi zagotavlja osnovni osebni prejemek, ki je neodvisen od prihodkov enote, za katero dela (ta enota je lahko gospodarska družba, neprofitna ustanova, vladna enota ali gospodinjstvo). Za osebe v „plačanem zaposlitvenem razmerju“ je značilno, da prejemajo plačo, lahko pa so plačane tudi na podlagi provizije od prodaje, odstotkov od kosa, bonusov ali plačila v naravi, kot so na primer hrana, nastanitev ali usposabljanje. Nekatera ali vsa orodja, osnovna delovna sredstva, informacijski sistemi in/ali prostori, ki jih uporablja zaposlena oseba, so lahko v lasti drugih oseb, zato lahko zaposlena oseba dela pod neposrednim nadzorom oziroma po strogih navodilih lastnikov ali drugih oseb, ki jih lastniki zaposlujejo.

„Delodajalec“ je oseba, ki dela za lasten račun ali z majhnim številom partnerjev, opravlja dejavnost „samozaposlitve“ in pri tem stalno (vključno z referenčnim tednom) zaposluje eno ali več oseb, ki zanjo delajo kot „zaposleni“. Samozaposlena oseba sprejema poslovne odločitve, ki vplivajo na podjetje, ali pooblasti drugo osebo za take odločitve, pri čemer obdrži odgovornost za blaginjo podjetja.

Če je oseba delodajalec in delojemalec, se uvrsti samo v eno skupino na podlagi:

—	časa, preživetega na delovnem mestu, ali, če tega podatka ni,

—	prejetega dohodka.

„Samozaposlena oseba“ je oseba, ki dela za lasten račun oziroma skupaj z enim ali nekaj partnerji, opravlja dejavnost „samozaposlitve“, vendar nima stalno „zaposlenih“ (vključno z referenčnim tednom).

„Druge zaposlene osebe“ vključuje osebe, ki so „pomagajoči družinski člani“ in „člani zadrug proizvajalcev“.

„Pomagajoči družinski član“ je oseba, ki:

—	opravlja dejavnost „samozaposlitve“ v tržno usmerjenem podjetju, ki ga vodi povezana oseba, živeča v istem gospodinjstvu, in

—	se ne more obravnavati kot partner (torej delodajalec ali samozaposlena oseba), ker stopnja predanosti delovanju podjetja glede na delovni čas ali druge dejavnike, ki se določijo na podlagi nacionalnih okoliščin, ni primerljiva s tisto, ki jo izkazuje vodja podjetja.

„Član zadruge proizvajalcev“ je oseba, ki opravlja dejavnost „samozaposlitve“ v okviru ustanove, organizirane kot zadruga, v kateri vsak član enakopravno z drugimi člani odloča o organizaciji proizvodnje, prodaje in/ali drugih dejavnosti, o naložbah in razdelitvi prihodkov med člani.

Uvrstitev osebe v okviru razčlemb vsebin „poklic“, „dejavnost“ in „zaposlitveni status“ temelji na istem delovnem mestu. Zaposlitveni status osebe, ki opravlja več služb, se opredeli glede na njeno osnovno delovno mesto, ki se določi na podlagi:

—	časa, preživetega na delovnem mestu, ali, če tega podatka ni,

—	prejetega dohodka.

Osebe, stare 15 let ali več, ki so bile zaposlene (tj. njihov „Trenutni status aktivnosti – CAS“ je bil „Zaposleni“ (CAS.L. in CAS.H.1.1)) med referenčnim tednom, se uvrstijo samo v eno kategorijo od SIE.1. do SIE.5. v skladu z njihovim zaposlitvenim statusom.

Osebe, stare manj kot 15 let ter osebe stare 15 let in več, ki so bile:

—	brezposelne med referenčnim tednom („Trenutni status aktivnosti“ – „Brezposelni“ (CAS.L.1.2 in CAS.H.1.2)) ali ki niso bile

—	delovno aktivne („Trenutni status aktivnosti – „Niso delovno aktivni“ “ (CAS.L.2. in CAS.H.2.)), se uvrstijo pod kategorijo „Se ne uporablja“ (SIE.6.).

Zaposlitveni status		SIE.
0.	Skupaj	0.
1.	Zaposleni	1.
2.	Delodajalci	2.
3.	Samozaposlene osebe	3.
4.	Druge zaposlene osebe	4.
5.	Ni navedeno	5.
6.	Se ne uporablja	6.

Namen razčlembe „zaposlitveni status“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Dosežena izobrazba

Dosežena izobrazba se nanaša na najvišjo uspešno dokončano raven v izobraževalnem sistemu države, kjer je potekalo izobraževanje. Upošteva se vsaka izobrazba, ki je pomembna za dosego določene ravni, tudi če ni bila pridobljena v okviru šol in univerz.

Osebe, stare 15 let ali več, se uvrstijo samo v eno kategorijo od EDU.1. do EDU.10. v skladu z izobrazbo, ki so jo dosegle (najvišja dokončana raven). Osebe, mlajše od 15 let, se uvrstijo v kategorijo „Se ne uporablja“ (EDU.11.).

EDU.1. se nanaša na osebe, ki niso uspešno zaključile ravni ISCED 1. To vključuje posameznike, ki: se niso nikoli udeležili izobraževalnega programa; so se do neke mere udeležili izobraževanja v zgodnjem otroštvu (opredeljeno kot raven ISCED 0 v klasifikaciji izobraževalnih programov) ali so se udeležili primarnega izobraževanja, vendar niso uspešno dokončali ravni ISCED 1.

Če poimenovanje kategorij iz klasifikacije ISCED, veljavne na dan 1. januarja 2021, odstopa od poimenovanja v kategorijah od EDU.2. do EDU.9., se uporablja poimenovanje na podlagi klasifikacije ISCED, veljavne na dan 1. januarja 2021.

Izobrazba (najvišja dokončana stopnja)		EDU.
0.	Skupaj	0.
1.	Raven ISCED 0: predšolsko izobraževanje	1.
2.	Raven ISCED 1: nižje osnovnošolsko izobraževanje	2.
3.	Raven ISCED 2: višje osnovnošolsko izobraževanje	3.
4.	Raven ISCED 3: srednješolsko izobraževanje	4.
5.	Raven ISCED 4: posrednješolsko neterciarno izobraževanje	5.
6.	Raven ISCED 5: kratko terciarno izobraževanje	6.
7.	Raven ISCED 6: prvostopenjsko terciarno izobraževanje	7.
8.	Raven ISCED 7: drugostopenjsko terciarno izobraževanje	8.
9.	Raven ISCED 8: tretjestopenjsko terciarno izobraževanje	9.
10.	Ni navedeno (za osebe, stare 15 let in več)	10.
11.	Se ne uporablja (osebe, mlajše od 15 let)	11.

Namen razčlembe „dosežena izobrazba (najvišja dokončana raven)“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Država/kraj rojstva

Podatek o „kraju rojstva“ se navede glede na kraj običajnega prebivališča matere v času rojstva oziroma, če ta podatek ni na voljo, glede na kraj rojstva.

Podatek o državi rojstva se navede ob upoštevanju veljavnih mednarodnih meja na dan 1. januarja 2021.

„Država članica EU“ pomeni državo, ki je na dan 1. januarja 2021 članica Evropske unije.

Država/kraj rojstva					POB.L.	POB.M.	POB.H.
0.	Skupaj				0.	0.	0.
1.	Kraj rojstva v državi poročevalki				1.	1.	1.
2.	Kraj rojstva ni v državi poročevalki				2.	2.	2.
	2.1.	Druga država članica EU			2.1.	2.1.	2.1.
		2.1.01.	Belgija				2.1.01.
		2.1.02.	Bolgarija				2.1.02.
		2.1.03.	Češka				2.1.03.
		2.1.04.	Danska				2.1.04.
		2.1.05.	Nemčija				2.1.05.
		2.1.06.	Estonija				2.1.06.
		2.1.07.	Irska				2.1.07.
		2.1.08.	Grčija				2.1.08.
		2.1.09.	Španija				2.1.09.
		2.1.10.	Francija				2.1.10.
		2.1.11.	Hrvaška				2.1.11.
		2.1.12.	Italija				2.1.12.
		2.1.13.	Ciper				2.1.13.
		2.1.14.	Latvija				2.1.14.
		2.1.15.	Litva				2.1.15.
		2.1.16.	Luksemburg				2.1.16.
		2.1.17.	Madžarska				2.1.17.
		2.1.18.	Malta				2.1.18.
		2.1.19.	Nizozemska				2.1.19.
		2.1.20.	Avstrija				2.1.20.
		2.1.21.	Poljska				2.1.21.
		2.1.22.	Portugalska				2.1.22.
		2.1.23.	Romunija				2.1.23.
		2.1.24.	Slovenija				2.1.24.
		2.1.25.	Slovaška				2.1.25.
		2.1.26.	Finska				2.1.26.
		2.1.27.	Švedska				2.1.27.
		2.1.28.	Združeno kraljestvo				2.1.28.
	2.2.	Drugje			2.2.	2.2.	2.2.
		2.2.1	Drugje v Evropi			2.2.1	2.2.1
			2.2.1.01.	Albanija			2.2.1.01.
			2.2.1.02.	Andora			2.2.1.02.
			2.2.1.03.	Belorusija			2.2.1.03.
			2.2.1.04.	Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija			2.2.1.04.
			2.2.1.05.	Islandija			2.2.1.05.
			2.2.1.06.	Kosovo (*1)			2.2.1.06.
			2.2.1.07.	Lihtenštajn			2.2.1.07.
			2.2.1.08.	Moldavija			2.2.1.08.
			2.2.1.09.	Monako			2.2.1.09.
			2.2.1.10.	Črna gora			2.2.1.10.
			2.2.1.11.	Norveška			2.2.1.11.
			2.2.1.12.	Bosna in Hercegovina			2.2.1.12.
			2.2.1.13.	Ruska federacija			2.2.1.13.
			2.2.1.14.	San Marino			2.2.1.14.
			2.2.1.15.	Srbija			2.2.1.15.
			2.2.1.16.	Švica			2.2.1.16.
			2.2.1.17.	Turčija			2.2.1.17.
			2.2.1.18.	Ukrajina			2.2.1.18.
			2.2.1.19.	Vatikanska mestna država			2.2.1.19.
			2.2.1.20.	Ferski otoki			2.2.1.20.
			2.2.1.21.	Gibraltar			2.2.1.21.
			2.2.1.22.	Guernsey			2.2.1.22.
			2.2.1.23.	Otok Man			2.2.1.23.
			2.2.1.24.	Jersey			2.2.1.24.
			2.2.1.25.	Sark			2.2.1.25.
			2.2.1.26.	Druga država v Evropi			2.2.1.26.
		2.2.2	Afrika			2.2.2	2.2.2
			2.2.2.01.	Alžirija			2.2.2.01.
			2.2.2.02.	Angola			2.2.2.02.
			2.2.2.03.	Benin			2.2.2.03.
			2.2.2.04.	Bocvana			2.2.2.04.
			2.2.2.05.	Burkina Faso			2.2.2.05.
			2.2.2.06.	Burundi			2.2.2.06.
			2.2.2.07.	Kamerun			2.2.2.07.
			2.2.2.08.	Zelenortski otoki			2.2.2.08.
			2.2.2.09.	Srednjeafriška republika			2.2.2.09.
			2.2.2.10.	Čad			2.2.2.10.
			2.2.2.11.	Komori			2.2.2.11.
			2.2.2.12.	Kongo			2.2.2.12.
			2.2.2.13.	Slonokoščena obala			2.2.2.13.
			2.2.2.14.	Demokratična republika Kongo			2.2.2.14.
			2.2.2.15.	Džibuti			2.2.2.15.
			2.2.2.16.	Egipt			2.2.2.16.
			2.2.2.17.	Ekvatorialna Gvineja			2.2.2.17.
			2.2.2.18.	Eritreja			2.2.2.18.
			2.2.2.19.	Etiopija			2.2.2.19.
			2.2.2.20.	Gabon			2.2.2.20.
			2.2.2.21.	Gambija			2.2.2.21.
			2.2.2.22.	Gana			2.2.2.22.
			2.2.2.23.	Gvineja			2.2.2.23.
			2.2.2.24.	Gvineja Bissau			2.2.2.24.
			2.2.2.25.	Kenija			2.2.2.25.
			2.2.2.26.	Lesoto			2.2.2.26.
			2.2.2.27.	Liberija			2.2.2.27.
			2.2.2.28.	Libija			2.2.2.28.
			2.2.2.29.	Madagaskar			2.2.2.29.
			2.2.2.30.	Malavi			2.2.2.30.
			2.2.2.31.	Mali			2.2.2.31.
			2.2.2.32.	Mavretanija			2.2.2.32.
			2.2.2.33.	Mauritius			2.2.2.33.
			2.2.2.34.	Maroko			2.2.2.34.
			2.2.2.35.	Mozambik			2.2.2.35.
			2.2.2.36.	Namibija			2.2.2.36.
			2.2.2.37.	Niger			2.2.2.37.
			2.2.2.38.	Nigerija			2.2.2.38.
			2.2.2.39.	Ruanda			2.2.2.39.
			2.2.2.40.	Sveta Helena			2.2.2.40.
			2.2.2.41.	Sao Tome in Principe			2.2.2.41.
			2.2.2.42.	Senegal			2.2.2.42.
			2.2.2.43.	Sejšeli			2.2.2.43.
			2.2.2.44.	Sierra Leone			2.2.2.44.
			2.2.2.45.	Somalija			2.2.2.45.
			2.2.2.46.	Južna Afrika			2.2.2.46.
			2.2.2.47.	Sudan			2.2.2.47.
			2.2.2.48.	Južni Sudan			2.2.2.48.
			2.2.2.49.	Svazi			2.2.2.49.
			2.2.2.50.	Togo			2.2.2.50.
			2.2.2.51.	Tunizija			2.2.2.51.
			2.2.2.52.	Uganda			2.2.2.52.
			2.2.2.53.	Tanzanija			2.2.2.53.
			2.2.2.54.	Zahodna Sahara			2.2.2.54.
			2.2.2.55.	Zambija			2.2.2.55.
			2.2.2.56.	Zimbabve			2.2.2.56.
			2.2.2.57.	Druga država v Afriki			2.2.2.57.
		2.2.3	Karibi, Južna ali Srednja Amerika			2.2.3	2.2.3
			2.2.3.01.	Angvila			2.2.3.01.
			2.2.3.02.	Antigva in Barbuda			2.2.3.02.
			2.2.3.03.	Argentina			2.2.3.03.
			2.2.3.04.	Aruba			2.2.3.04.
			2.2.3.05.	Bahami			2.2.3.05.
			2.2.3.06.	Barbados			2.2.3.06.
			2.2.3.07.	Belize			2.2.3.07.
			2.2.3.08.	Bolivija			2.2.3.08.
			2.2.3.09.	Brazilija			2.2.3.09.
			2.2.3.10.	Britanski Deviški otoki			2.2.3.10.
			2.2.3.11.	Kajmanski otoki			2.2.3.11.
			2.2.3.12.	Čile			2.2.3.12.
			2.2.3.13.	Kolumbija			2.2.3.13.
			2.2.3.14.	Kostarika			2.2.3.14.
			2.2.3.15.	Kuba			2.2.3.15.
			2.2.3.16.	Curaçao			2.2.3.16.
			2.2.3.17.	Dominika			2.2.3.17.
			2.2.3.18.	Dominikanska republika			2.2.3.18.
			2.2.3.19.	Ekvador			2.2.3.19.
			2.2.3.20.	Salvador			2.2.3.20.
			2.2.3.21.	Falklandski otoki (Malvini)			2.2.3.21.
			2.2.3.22.	Grenada			2.2.3.22.
			2.2.3.23.	Gvatemala			2.2.3.23.
			2.2.3.24.	Gvajana			2.2.3.24.
			2.2.3.25.	Haiti			2.2.3.25.
			2.2.3.26.	Honduras			2.2.3.26.
			2.2.3.27.	Jamajka			2.2.3.27.
			2.2.3.28.	Mehika			2.2.3.28.
			2.2.3.29.	Montserrat			2.2.3.29.
			2.2.3.30.	Nikaragva			2.2.3.30.
			2.2.3.31.	Panama			2.2.3.31.
			2.2.3.32.	Paragvaj			2.2.3.32.
			2.2.3.33.	Peru			2.2.3.33.
			2.2.3.34.	Saint-Barthélemy			2.2.3.34.
			2.2.3.35.	Saint Kitts in Nevis			2.2.3.35.
			2.2.3.36.	Sveta Lucija			2.2.3.36.
			2.2.3.37.	Saint-Martin (FR)			2.2.3.37.
			2.2.3.38.	Sint Maarten (NL)			2.2.3.38.
			2.2.3.39.	Saint Vincent in Grenadine			2.2.3.39.
			2.2.3.40.	Surinam			2.2.3.40.
			2.2.3.41.	Trinidad in Tobago			2.2.3.41.
			2.2.3.42.	Otoki Turks in Caicos			2.2.3.42.
			2.2.3.43.	Urugvaj			2.2.3.43.
			2.2.3.44.	Venezuela			2.2.3.44.
			2.2.3.45.	Druga država na Karibih, v Južni ali Srednji Ameriki			2.2.3.45.
		2.2.4	Severna Amerika			2.2.4	2.2.4
			2.2.4.01.	Kanada			2.2.4.01.
			2.2.4.02.	Grenlandija			2.2.4.02.
			2.2.4.03.	Združene države Amerike			2.2.4.03.
			2.2.4.04.	Bermudi			2.2.4.04.
			2.2.4.05.	Saint Pierre in Miquelon			2.2.4.05.
			2.2.4.06.	Druga država v Severni Ameriki			2.2.4.06.
		2.2.5	Azija			2.2.5	2.2.5
			2.2.5.01.	Afganistan			2.2.5.01.
			2.2.5.02.	Armenija			2.2.5.02.
			2.2.5.03.	Azerbajdžan			2.2.5.03.
			2.2.5.04.	Bahrajn			2.2.5.04.
			2.2.5.05.	Bangladeš			2.2.5.05.
			2.2.5.06.	Butan			2.2.5.06.
			2.2.5.07.	Država Brunej			2.2.5.07.
			2.2.5.08.	Kambodža			2.2.5.08.
			2.2.5.09.	Kitajska			2.2.5.09.
			2.2.5.10.	Gruzija			2.2.5.10.
			2.2.5.11.	Indija			2.2.5.11.
			2.2.5.12.	Indonezija			2.2.5.12.
			2.2.5.13.	Irak			2.2.5.13.
			2.2.5.14.	Iran			2.2.5.14.
			2.2.5.15.	Izrael			2.2.5.15.
			2.2.5.16.	Japonska			2.2.5.16.
			2.2.5.17.	Jordanija			2.2.5.17.
			2.2.5.18.	Kazahstan			2.2.5.18.
			2.2.5.19.	Severna Koreja			2.2.5.19.
			2.2.5.20.	Južna Koreja			2.2.5.20.
			2.2.5.21.	Kuvajt			2.2.5.21.
			2.2.5.22.	Kirgizistan			2.2.5.22.
			2.2.5.23.	Laos			2.2.5.23.
			2.2.5.24.	Libanon			2.2.5.24.
			2.2.5.25.	Malezija			2.2.5.25.
			2.2.5.26.	Maldivi			2.2.5.26.
			2.2.5.27.	Mongolija			2.2.5.27.
			2.2.5.28.	Mjanmar			2.2.5.28.
			2.2.5.29.	Nepal			2.2.5.29.
			2.2.5.30.	Oman			2.2.5.30.
			2.2.5.31.	Pakistan			2.2.5.31.
			2.2.5.32.	Filipini			2.2.5.32.
			2.2.5.33.	Katar			2.2.5.33.
			2.2.5.34.	Saudova Arabija			2.2.5.34.
			2.2.5.35.	Singapur			2.2.5.35.
			2.2.5.36.	Šrilanka			2.2.5.36.
			2.2.5.37.	Sirija			2.2.5.37.
			2.2.5.38.	Tajvan			2.2.5.38.
			2.2.5.39.	Tadžikistan			2.2.5.39.
			2.2.5.40.	Tajska			2.2.5.40.
			2.2.5.41.	Vzhodni Timor			2.2.5.41.
			2.2.5.42.	Turkmenistan			2.2.5.42.
			2.2.5.43.	Združeni arabski emirati			2.2.5.43.
			2.2.5.44.	Uzbekistan			2.2.5.44.
			2.2.5.45.	Vietnam			2.2.5.45.
			2.2.5.46.	Palestina			2.2.5.46.
			2.2.5.47.	Jemen			2.2.5.47.
			2.2.5.48.	Druga država v Aziji			2.2.5.48.
		2.2.6	Oceanija			2.2.6	2.2.6
			2.2.6.01.	Avstralija			2.2.6.01.
			2.2.6.02.	Federativne države Mikronezije			2.2.6.02.
			2.2.6.03.	Cookovi otoki (NZ)			2.2.6.03.
			2.2.6.04.	Fidži			2.2.6.04.
			2.2.6.05.	Francoska Polinezija			2.2.6.05.
			2.2.6.06.	Francoska južna ozemlja			2.2.6.06.
			2.2.6.07.	Kiribati			2.2.6.07.
			2.2.6.08.	Marshallovi otoki			2.2.6.08.
			2.2.6.09.	Nauru			2.2.6.09.
			2.2.6.10.	Nova Kaledonija			2.2.6.10.
			2.2.6.11.	Nova Zelandija			2.2.6.11.
			2.2.6.12.	Palau			2.2.6.12.
			2.2.6.13.	Papua Nova Gvineja			2.2.6.13.
			2.2.6.14.	Samoa			2.2.6.14.
			2.2.6.15.	Salomonovi otoki			2.2.6.15.
			2.2.6.16.	Tonga			2.2.6.16.
			2.2.6.17.	Tuvalu			2.2.6.17.
			2.2.6.18.	Pitcairn			2.2.6.18.
			2.2.6.19.	Vanuatu			2.2.6.19.
			2.2.6.20.	Otoki Wallis in Futuna			2.2.6.20.
			2.2.6.21.	Druga država v Oceaniji			2.2.6.21.
3.	Drugo				3.	3.	3.
4.	Ni navedeno				4.	4.	4.

Namen razčlemb za „državo/kraj rojstva“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Seznam držav v razčlembi „država/kraj rojstva“ se uporablja izključno za statistične namene.

Vsebina: Država državljanstva

Državljanstvo pomeni posebno pravno vez med posameznikom in njegovo državo, pridobljeno ob rojstvu ali z naturalizacijo, in sicer z izjavo, izbiro, s poroko ali na drug način v skladu z nacionalno zakonodajo.

Osebi z dvema ali več državljanstvi se dodeli samo ena država državljanstva, ki se določi po naslednjem prednostnem vrstnem redu:

1.	država poročevalka ali

2.	če oseba nima državljanstva države poročevalke: druga država članica EU ali

3.	če oseba nima državljanstva druge države članice EU: druga država zunaj Evropske unije.

V primerih dvojnega državljanstva, kjer sta obe državi znotraj Evropske unije, nobena od njiju pa ni država poročevalka, države članice presodijo, katera država državljanstva se dodeli.

„Država članica EU“ pomeni državo, ki je na dan 1. januarja 2021 članica Evropske unije.

Za tiste države poročevalke, ki so države članice EU, se ne uporablja podkategorija znotraj kategorije „ni državljanstvo države poročevalke, temveč druge države članice EU“ (COC.H.2.1.), ki se nanaša na njihovo državo članico. Za tiste države poročevalke, ki niso države članice EU, se kategorija „ni državljanstvo države poročevalke, temveč druge države članice EU“ (COC.L.2.1. COC.M.2.1. COC.H.2.1.) spremeni v „državljanstvo države članice EU“.

Osebe, ki niso niti državljani nobene države niti brez državljanstva ter imajo nekatere, vendar ne vseh pravic in dolžnosti, povezanih z državljanstvom, se uvrstijo pod rubriko „priznani nedržavljani“ (COC.H.2.2.1.20.).

Država državljanstva					COC.L.	COC.M.	COC.H.
0.	Skupaj				0.	0.	0.
1.	Državljanstvo države poročevalke				1.	1.	1.
2.	Ni državljanstvo države poročevalke				2.	2.	2.
	2.1.	Ni državljanstvo države poročevalke, temveč druge države članice EU			2.1.	2.1.	2.1.
		2.1.01.	Belgija				2.1.01.
		2.1.02.	Bolgarija				2.1.02.
		2.1.03.	Češka				2.1.03.
		2.1.04.	Danska				2.1.04.
		2.1.05.	Nemčija				2.1.05.
		2.1.06.	Estonija				2.1.06.
		2.1.07.	Irska				2.1.07.
		2.1.08.	Grčija				2.1.08.
		2.1.09.	Španija				2.1.09.
		2.1.10.	Francija				2.1.10.
		2.1.11.	Hrvaška				2.1.11.
		2.1.12.	Italija				2.1.12.
		2.1.13.	Ciper				2.1.13.
		2.1.14.	Latvija				2.1.14.
		2.1.15.	Litva				2.1.15.
		2.1.16.	Luksemburg				2.1.16.
		2.1.17.	Madžarska				2.1.17.
		2.1.18.	Malta				2.1.18.
		2.1.19.	Nizozemska				2.1.19.
		2.1.20.	Avstrija				2.1.20.
		2.1.21.	Poljska				2.1.21.
		2.1.22.	Portugalska				2.1.22.
		2.1.23.	Romunija				2.1.23.
		2.1.24.	Slovenija				2.1.24.
		2.1.25.	Slovaška				2.1.25.
		2.1.26.	Finska				2.1.26.
		2.1.27.	Švedska				2.1.27.
		2.1.28.	Združeno kraljestvo				2.1.28.
	2.2.	Državljanstvo države, ki ni članica EU			2.2.	2.2.	2.2.
		2.2.1	Druga evropska država			2.2.1	2.2.1
			2.2.1.01.	Albanija			2.2.1.01.
			2.2.1.02.	Andora			2.2.1.02.
			2.2.1.03.	Belorusija			2.2.1.03.
			2.2.1.04.	nekdanja jugoslovanska republika Makedonija			2.2.1.04.
			2.2.1.05.	Islandija			2.2.1.05.
			2.2.1.06.	Kosovo (*2)			2.2.1.06.
			2.2.1.07.	Lihtenštajn			2.2.1.07.
			2.2.1.08.	Moldavija			2.2.1.08.
			2.2.1.09.	Monako			2.2.1.09.
			2.2.1.10.	Črna gora			2.2.1.10.
			2.2.1.11.	Norveška			2.2.1.11.
			2.2.1.12.	Bosna in Hercegovina			2.2.1.12.
			2.2.1.13.	Ruska federacija			2.2.1.13.
			2.2.1.14.	San Marino			2.2.1.14.
			2.2.1.15.	Srbija			2.2.1.15.
			2.2.1.16.	Švica			2.2.1.16.
			2.2.1.17.	Turčija			2.2.1.17.
			2.2.1.18.	Ukrajina			2.2.1.18.
			2.2.1.19.	Vatikanska mestna država			2.2.1.19.
			2.2.1.20.	Priznani nedržavljani			2.2.1.20.
			2.2.1.21.	Druga država v Evropi			2.2.1.21.
		2.2.2	Država v Afriki			2.2.2	2.2.2
			2.2.2.01.	Alžirija			2.2.2.01.
			2.2.2.02.	Angola			2.2.2.02.
			2.2.2.03.	Benin			2.2.2.03.
			2.2.2.04.	Bocvana			2.2.2.04.
			2.2.2.05.	Burkina Faso			2.2.2.05.
			2.2.2.06.	Burundi			2.2.2.06.
			2.2.2.07.	Kamerun			2.2.2.07.
			2.2.2.08.	Zelenortski otoki			2.2.2.08.
			2.2.2.09.	Srednjeafriška republika			2.2.2.09.
			2.2.2.10.	Čad			2.2.2.10.
			2.2.2.11.	Komori			2.2.2.11.
			2.2.2.12.	Kongo			2.2.2.12.
			2.2.2.13.	Slonokoščena obala			2.2.2.13.
			2.2.2.14.	Demokratična republika Kongo			2.2.2.14.
			2.2.2.15.	Džibuti			2.2.2.15.
			2.2.2.16.	Egipt			2.2.2.16.
			2.2.2.17.	Ekvatorialna Gvineja			2.2.2.17.
			2.2.2.18.	Eritreja			2.2.2.18.
			2.2.2.19.	Etiopija			2.2.2.19.
			2.2.2.20.	Gabon			2.2.2.20.
			2.2.2.21.	Gambija			2.2.2.21.
			2.2.2.22.	Gana			2.2.2.22.
			2.2.2.23.	Gvineja			2.2.2.23.
			2.2.2.24.	Gvineja Bissau			2.2.2.24.
			2.2.2.25.	Kenija			2.2.2.25.
			2.2.2.26.	Lesoto			2.2.2.26.
			2.2.2.27.	Liberija			2.2.2.27.
			2.2.2.28.	Libija			2.2.2.28.
			2.2.2.29.	Madagaskar			2.2.2.29.
			2.2.2.30.	Malavi			2.2.2.30.
			2.2.2.31.	Mali			2.2.2.31.
			2.2.2.32.	Mavretanija			2.2.2.32.
			2.2.2.33.	Mauritius			2.2.2.33.
			2.2.2.34.	Maroko			2.2.2.34.
			2.2.2.35.	Mozambik			2.2.2.35.
			2.2.2.36.	Namibija			2.2.2.36.
			2.2.2.37.	Niger			2.2.2.37.
			2.2.2.38.	Nigerija			2.2.2.38.
			2.2.2.39.	Ruanda			2.2.2.39.
			2.2.2.40.	Sao Tome in Principe			2.2.2.40.
			2.2.2.41.	Senegal			2.2.2.41.
			2.2.2.42.	Sejšeli			2.2.2.42.
			2.2.2.43.	Sierra Leone			2.2.2.43.
			2.2.2.44.	Somalija			2.2.2.44.
			2.2.2.45.	Južna Afrika			2.2.2.45.
			2.2.2.46.	Sudan			2.2.2.46.
			2.2.2.47.	Južni Sudan			2.2.2.47.
			2.2.2.48.	Svazi			2.2.2.48.
			2.2.2.49.	Togo			2.2.2.49.
			2.2.2.50.	Tunizija			2.2.2.50.
			2.2.2.51.	Uganda			2.2.2.51.
			2.2.2.52.	Tanzanija			2.2.2.52.
			2.2.2.53.	Zahodna Sahara			2.2.2.53.
			2.2.2.54.	Zambija			2.2.2.54.
			2.2.2.55.	Zimbabve			2.2.2.55.
			2.2.2.56.	Druga država v Afriki			2.2.2.56.
		2.2.3	Država na Karibih, v Južni ali Srednji Ameriki			2.2.3	2.2.3
			2.2.3.01.	Antigva in Barbuda			2.2.3.01.
			2.2.3.02.	Argentina			2.2.3.02.
			2.2.3.03.	Aruba			2.2.3.03.
			2.2.3.04.	Bahami			2.2.3.04.
			2.2.3.05.	Barbados			2.2.3.05.
			2.2.3.06.	Belize			2.2.3.06.
			2.2.3.07.	Bolivija			2.2.3.07.
			2.2.3.08.	Brazilija			2.2.3.08.
			2.2.3.09.	Čile			2.2.3.09.
			2.2.3.10.	Kolumbija			2.2.3.10.
			2.2.3.11.	Kostarika			2.2.3.11.
			2.2.3.12.	Kuba			2.2.3.12.
			2.2.3.13.	Curaçao			2.2.3.13.
			2.2.3.14.	Dominika			2.2.3.14.
			2.2.3.15.	Dominikanska republika			2.2.3.15.
			2.2.3.16.	Ekvador			2.2.3.16.
			2.2.3.17.	Salvador			2.2.3.17.
			2.2.3.18.	Grenada			2.2.3.18.
			2.2.3.19.	Gvatemala			2.2.3.19.
			2.2.3.20.	Gvajana			2.2.3.20.
			2.2.3.21.	Haiti			2.2.3.21.
			2.2.3.22.	Honduras			2.2.3.22.
			2.2.3.23.	Jamajka			2.2.3.23.
			2.2.3.24.	Mehika			2.2.3.24.
			2.2.3.25.	Nikaragva			2.2.3.25.
			2.2.3.26.	Panama			2.2.3.26.
			2.2.3.27.	Paragvaj			2.2.3.27.
			2.2.3.28.	Peru			2.2.3.28.
			2.2.3.29.	Saint Kitts in Nevis			2.2.3.29.
			2.2.3.30.	Sveta Lucija			2.2.3.30.
			2.2.3.31.	Sint Maarten (NL)			2.2.3.31.
			2.2.3.32.	Saint Vincent in Grenadine			2.2.3.32.
			2.2.3.33.	Surinam			2.2.3.33.
			2.2.3.34.	Trinidad in Tobago			2.2.3.34.
			2.2.3.35.	Urugvaj			2.2.3.35.
			2.2.3.36.	Venezuela			2.2.3.36.
			2.2.3.37.	Druga država na Karibih, v Južni ali Srednji Ameriki			2.2.3.37.
		2.2.4	Država v Severni Ameriki			2.2.4	2.2.4
			2.2.4.01.	Kanada			2.2.4.01.
			2.2.4.02.	Združene države Amerike			2.2.4.02.
			2.2.4.03.	Druga država v Severni Ameriki			2.2.4.03.
		2.2.5	Država v Aziji			2.2.5	2.2.5
			2.2.5.01.	Afganistan			2.2.5.01.
			2.2.5.02.	Armenija			2.2.5.02.
			2.2.5.03.	Azerbajdžan			2.2.5.03.
			2.2.5.04.	Bahrajn			2.2.5.04.
			2.2.5.05.	Bangladeš			2.2.5.05.
			2.2.5.06.	Butan			2.2.5.06.
			2.2.5.07.	Država Brunej			2.2.5.07.
			2.2.5.08.	Kambodža			2.2.5.08.
			2.2.5.09.	Kitajska			2.2.5.09.
			2.2.5.10.	Gruzija			2.2.5.10.
			2.2.5.11.	Indija			2.2.5.11.
			2.2.5.12.	Indonezija			2.2.5.12.
			2.2.5.13.	Irak			2.2.5.13.
			2.2.5.14.	Iran			2.2.5.14.
			2.2.5.15.	Izrael			2.2.5.15.
			2.2.5.16.	Japonska			2.2.5.16.
			2.2.5.17.	Jordanija			2.2.5.17.
			2.2.5.18.	Kazahstan			2.2.5.18.
			2.2.5.19.	Severna Koreja			2.2.5.19.
			2.2.5.20.	Južna Koreja			2.2.5.20.
			2.2.5.21.	Kuvajt			2.2.5.21.
			2.2.5.22.	Kirgizistan			2.2.5.22.
			2.2.5.23.	Laos			2.2.5.23.
			2.2.5.24.	Libanon			2.2.5.24.
			2.2.5.25.	Malezija			2.2.5.25.
			2.2.5.26.	Maldivi			2.2.5.26.
			2.2.5.27.	Mongolija			2.2.5.27.
			2.2.5.28.	Mjanmar/Burma			2.2.5.28.
			2.2.5.29.	Nepal			2.2.5.29.
			2.2.5.30.	Oman			2.2.5.30.
			2.2.5.31.	Pakistan			2.2.5.31.
			2.2.5.32.	Filipini			2.2.5.32.
			2.2.5.33.	Katar			2.2.5.33.
			2.2.5.34.	Saudova Arabija			2.2.5.34.
			2.2.5.35.	Singapur			2.2.5.35.
			2.2.5.36.	Šrilanka			2.2.5.36.
			2.2.5.37.	Sirija			2.2.5.37.
			2.2.5.38.	Tajvan			2.2.5.38.
			2.2.5.39.	Tadžikistan			2.2.5.39.
			2.2.5.40.	Tajska			2.2.5.40.
			2.2.5.41.	Vzhodni Timor			2.2.5.41.
			2.2.5.42.	Turkmenistan			2.2.5.42.
			2.2.5.43.	Združeni arabski emirati			2.2.5.43.
			2.2.5.44.	Uzbekistan			2.2.5.44.
			2.2.5.45.	Vietnam			2.2.5.45.
			2.2.5.46.	Palestina			2.2.5.46.
			2.2.5.47.	Jemen			2.2.5.47.
			2.2.5.48.	Druga država v Aziji			2.2.5.48.
		2.2.6	Država v Oceaniji			2.2.6	2.2.6
			2.2.6.01.	Avstralija			2.2.6.01.
			2.2.6.02.	Federativne države Mikronezije			2.2.6.02.
			2.2.6.03.	Fidži			2.2.6.03.
			2.2.6.04.	Kiribati			2.2.6.04.
			2.2.6.05.	Marshallovi otoki			2.2.6.05.
			2.2.6.06.	Nauru			2.2.6.06.
			2.2.6.07.	Nova Zelandija			2.2.6.07.
			2.2.6.08.	Palau			2.2.6.08.
			2.2.6.09.	Papua Nova Gvineja			2.2.6.09.
			2.2.6.10.	Samoa			2.2.6.10.
			2.2.6.11.	Salomonovi otoki			2.2.6.11.
			2.2.6.12.	Tonga			2.2.6.12.
			2.2.6.13.	Tuvalu			2.2.6.13.
			2.2.6.14.	Vanuatu			2.2.6.14.
			2.2.6.15.	Druga država v Oceaniji			2.2.6.15.
3.	Brez državljanstva				3.	3.	3.
4.	Ni navedeno				4.	4.	4.

Namen razčlemb za „država državljanstva“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Seznam držav v razčlembi „država rojstva“ se uporablja izključno za statistične namene.

Vsebina: Ali je oseba kdaj živela v tujini in leto prihoda v državo (od leta 1980 dalje)

Leto prihoda pomeni koledarsko leto, v katerem je oseba nazadnje imela običajno prebivališče v državi. Navede se leto zadnjega prihoda v državo in ne leto prvega prihoda (tj. vsebina „leto prihoda v državo“ ne zajema podatkov o prekinjenem bivanju).

Razčlemba „leto prihoda v državo od leta 2010 dalje“ se osredotoča na nedavno mednarodno migracijo od leta 2010 dalje.

Leto prihoda v državo od leta 2010 dalje		YAT.
0.	Skupaj	0.
1.	Ali je oseba kdaj živela v tujini in v državo prispela leta 2010 ali pozneje	1.
2.	Oseba je živela v tujini in v državo prispela leta 2009 ali prej oziroma oseba nikoli ni živela v tujini	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „leto prihoda v državo od leta 2010 dalje“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Razčlembe za „leto prihoda v državo od leta 1980 dalje“ se osredotočajo na mednarodno migracijo od leta 1980 dalje.

Podatki za leto 2021 zajemajo obdobje med 1. januarjem 2021 in referenčnim datumom.

Leto prihoda v državo od leta 1980 dalje				YAE.L.	YAE.H.
0.	Skupaj			0.	0.
1.	Ali je oseba kdaj živela v tujini in v državo prispela leta 1980 ali pozneje			1.	1.
	1.1.	2020–2021		1.1.	1.1.
		1.1.1	2021		1.1.1
		1.1.2	2020		1.1.2
	1.2.	2015–2019		1.2.	1.2.
		1.2.1	2019		1.2.1
		1.2.2	2018		1.2.2
		1.2.3	2017		1.2.3
		1.2.4	2016		1.2.4
		1.2.5	2015		1.2.5
	1.3.	2010–2014		1.3.	1.3.
		1.3.1	2014		1.3.1
		1.3.2	2013		1.3.2
		1.3.3	2012		1.3.3
		1.3.4	2011		1.3.4
		1.3.5	2010		1.3.5
	1.4.	2005–2009		1.4.	1.4.
		1.4.1	2009		1.4.1
		1.4.2	2008		1.4.2
		1.4.3	2007		1.4.3
		1.4.4	2006		1.4.4
		1.4.5	2005		1.4.5
	1.5.	2000–2004		1.5.	1.5.
	1.6.	1995–1999		1.6.	1.6.
	1.7.	1990–1994		1.7.	1.7.
	1.8.	1985–1989		1.8.	1.8.
	1.9.	1980–1984		1.9.	1.9.
2.	Oseba je živela v tujini in v državo prispela leta 1979 ali prej oziroma oseba ni nikoli živela v tujini			2.	2.
3.	Ni navedeno			3.	3.

Namen razčlemb za „leto prihoda v državo od leta 1980 dalje“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Prejšnji kraj običajnega prebivališča in datum prihoda v kraj sedanjega običajnega prebivališča ali kraj običajnega prebivališča eno leto pred popisom

Navede se razmerje med krajem sedanjega običajnega prebivališča in krajem običajnega prebivališča eno leto pred popisom.

V razčlembi „kraj običajnega prebivališča eno leto pred popisom“ vsaka sprememba prebivališča zajema obdobje od enega leta pred referenčnim datumom do referenčnega datuma. Selitev znotraj istega območja LAU2 se obravnava tudi kot selitev znotraj istega območja NUTS 3.

Otroci, mlajši od enega leta, se uvrstijo pod kategorijo „se ne uporablja“ (ROY.4.).

Države, ki zbirajo podatke o vsebini „prejšnji kraj običajnega prebivališča in datum prihoda v kraj sedanjega običajnega prebivališča“, vse osebe, ki so v letu pred referenčnim datumom več kot enkrat spremenile svoje običajno prebivališče, uvrstijo glede na njihov prejšnji kraj običajnega prebivališča, tj. kraj običajnega prebivališča, iz katerega so se preselile v svoj sedanji kraj običajnega prebivališča.

Kraj običajnega prebivališča eno leto pred popisom				ROY.
0.	Skupaj			0.
1.	Nespremenjeno običajno prebivališče			1.
2.	Spremenjeno običajno prebivališče			2.
	2.1.	Selitev znotraj države poročevalke		2.1.
		2.1.1	Običajno prebivališče eno leto pred popisom je v istem območju NUTS 3 kot sedanje običajno prebivališče	2.1.1
		2.1.2	Običajno prebivališče eno leto pred popisom ni v istem območju NUTS 3 kot sedanje običajno prebivališče	2.1.2
	2.2.	Selitev iz države zunaj države poročevalke		2.2.
3.	Ni navedeno			3.
4.	Se ne uporablja			4.

Namen razčlembe „kraj običajnega prebivališča eno leto pred popisom“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Družinski status osebe

Ožja družina je v ožjem smislu opredeljena kot dve ali več oseb, ki spadajo v isto gospodinjstvo in so povezane kot mož in žena, kot partnerja v registriranem partnerstvu, kot partnerja v zunajzakonski skupnosti ali kot starš in otrok. Družina torej zajema par brez otrok, par z enim ali več otroki ali enostarševsko družino z enim ali več otroki. Ta koncept družine omejuje razmerja med otroki in odraslimi na neposredne sorodstvene vezi (prvega kolena), to je med starši in otroki.

Otrok (sin/hčerka) pomeni krvnega ali posvojenega sina oz. hčerko ali pastorka oz. pastorko (ne glede na starost ali zakonski stan), ki ima običajno prebivališče v gospodinjstvu najmanj enega starša in v istem gospodinjstvu nima partnerja ali svojih otrok. Rejenci niso vključeni. Sin ali hčerka, ki živi z zakonskim partnerjem, z registriranim partnerjem, s partnerjem v zunajzakonski skupnosti ali z enim ali več lastnimi otroki, se ne obravnava kot otrok. Za otroka, ki izmenično živi v dveh gospodinjstvih (na primer, če sta njegova starša razvezana), se šteje, da je njegovo gospodinjstvo tisto, kjer preživi večino časa. Kadar pri obeh starših preživi enako časa, se šteje, da je njegovo gospodinjstvo tisti kraj, v katerem je otrok v noči popisa, oz. tisto gospodinjstvo, ki je gospodinjstvo njegovega zakonitega ali prijavljenega prebivališča.

Pojem „partnerja“ zajema poročene pare, pare v registriranih partnerstvih in pare, ki živijo v zunajzakonski skupnosti. „Registrirano partnerstvo“ je opredeljeno enako kot v tehničnih specifikacijah za vsebino „zakonski stan“.

Dve osebi se obravnavata kot partnerja v „zunajzakonski skupnosti“, kadar:

—	pripadata istemu gospodinjstvu in

—	imata medsebojno razmerje, podobno zakonu, ter

—	nista poročena oziroma nista v medsebojnem registriranem partnerstvu.

„Gospodinjstva z generacijskim preskokom“ (gospodinjstva, ki jih sestavlja stari starš ali stari starši ter eden ali več vnukov brez starša teh vnukov) niso vključena v opredelitev družine.

Družinski status osebe				FST.L.	FST.M.	FST.H.
0.	Skupaj			0.	0.	0.
1.	Partnerja			1.	1.	1.
	1.1.	Osebi v zakonskem paru ali registrirani partnerski skupnosti			1.1.	1.1.
		1.1.1	Osebi nasprotnega spola v zakonskem paru ali registrirani partnerski skupnosti			1.1.1
		1.1.2	Osebi istega spola v zakonskem paru ali registrirani partnerski skupnosti			1.1.2
	1.2.	Partnerja v zunajzakonski skupnosti			1.2.	1.2.
2.	Enostarševske družine			2.	2.	2.
3.	Sinovi/hčerke			3.	3.	3.
	3.1.	Ne iz enostarševske družine			3.1.	3.1.
	3.2.	Iz enostarševske družine			3.2.	3.2.
4.	Ni navedeno			4.	4.	4.
5.	Se ne uporablja – zunaj ožje družine			5.	5.	5.

Namen razčlemb za „družinski status osebe“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Tip ožje družine

Specifikacije za koncepte družine in opredelitve pojmov „ožja družina“, „otrok“, „par“ in „zunajzakonska skupnost“, ki so predvidene za vsebino „družinski status osebe“, se uporabljajo tudi za vsebino „tip ožje družine“.

Tip ožje družine				TFN.L.	TFN.H.
0.	Skupaj			0.	0.
1.	Družine poročenih parov ali parov v registriranem partnerstvu			1.	1.
	1.1.	Družine poročenih parov ali parov v registriranem partnerstvu brez bivajočih otrok			1.1.
		1.1.1	Družine parov mož/žena		1.1.1
		1.1.2	Družine istospolnih poročenih parov ali istospolnih parov v registriranem partnerstvu		1.1.2
	1.2.	Družine poročenih parov ali parov v registriranem partnerstvu z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			1.2.
		1.2.1	Družine parov mož/žena		1.2.1
		1.2.2	Družine istospolnih poročenih parov ali istospolnih parov v registriranem partnerstvu		1.2.2
	1.3.	Družine poročenih parov ali parov v registriranem partnerstvu, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			1.3.
		1.3.1	Družine parov mož/žena		1.3.1
		1.3.2	Družine istospolnih poročenih parov ali istospolnih parov v registriranem partnerstvu		1.3.2
2.	Družine parov v zunajzakonski skupnosti			2.	2.
	2.1.	Pari v zunajzakonski skupnosti brez bivajočih otrok			2.1.
	2.2.	Pari v zunajzakonski skupnosti z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			2.2.
	2.3.	Pari v zunajzakonski skupnosti, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			2.3.
3.	Družine očetov samohranilcev			3.	3.
	3.1.	Družine očetov samohranilcev z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			3.1.
	3.2.	Družine očetov samohranilcev, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			3.2.
4.	Družine mater samohranilk			4.	4.
	4.1.	Družine mater samohranilk z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let			4.1.
	4.2.	Družine mater samohranilk, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več			4.2.

Namen razčlemb za „tip ožje družine“ je razdelitev seštevka „ožjih družin“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Velikost ožje družine

Opredelitev pojma „ožja družina“, ki je predvidena za vsebino „družinski status osebe“, se uporablja tudi za vsebino „velikost ožje družine“.

Velikost ožje družine			SFN.
0.	Skupaj		0.
1.	2 osebi		1.
2.	od 3 do 5 oseb		2.
	2.1.	3 osebe	2.1.
	2.2.	4 osebe	2.2.
	2.3.	5 oseb	2.3.
3.	6 oseb in več		3.
	3.1.	od 6 do 10 oseb	3.1.
	3.2.	11 oseb in več	3.2.

Namen razčlemb za „velikost ožje družine“ je razdelitev seštevka „ožjih družin“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Gospodinjski status osebe

Države članice uporabijo za opredelitev zasebnih gospodinjstev „koncept gospodinjske enote“ oziroma, če to ni mogoče, „gospodinjsko-stanovanjski koncept“.

1. Koncept gospodinjske enote

Glede na koncept gospodinjske enote je zasebno gospodinjstvo bodisi:

(a)

enočlansko gospodinjstvo, to je oseba, ki živi sama v ločeni stanovanjski enoti ali je kot podnajemnik naseljena v ločeni sobi (ali sobah) določene stanovanjske enote, vendar se ne združuje z nobenim od drugih stanovalcev te stanovanjske enote z namenom, da bi tvorila del večštevilčnega gospodinjstva, kot je določeno spodaj, bodisi

(b)	veččlansko gospodinjstvo, to je skupina dveh ali več oseb, ki se združijo z namenom, da naselijo celoto ali del stanovanjske enote ter se preskrbijo s hrano in drugimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Člani take skupine lahko v večji ali manjši meri prispevajo k skupnim prihodkom.

2. Gospodinjsko-stanovanjski koncept

Gospodinjsko-stanovanjski koncept obravnava vse osebe, ki živijo v določeni stanovanjski enoti, kot člane istega gospodinjstva, torej ena naseljena stanovanjska enota pomeni eno gospodinjstvo. Zato je pri gospodinjsko-stanovanjskem konceptu število naseljenih stanovanjskih enot enako številu gospodinjstev, ki jih naseljujejo, lokacije stanovanjskih enot in gospodinjstev pa so iste.

Kategorija „osebe, ki živijo v zasebnem gospodinjstvu“ zajema „člane ožje družine“ (HST.M. in HST.H.1.1.) in „osebe izven ožje družine“ (HST.M. in HST.H. 1.2.). Kategorija „člani ožje družine“ zajema vse osebe, ki pripadajo zasebnemu gospodinjstvu z ožjo družino, katere člani so. Kategorija „osebe zunaj ožje družine“ zajema vse osebe, ki bodisi spadajo v nedružinsko gospodinjstvo bodisi v družinsko gospodinjstvo, ne da bi bile član katere koli ožje družine v tem gospodinjstvu.

Nedružinsko gospodinjstvo je lahko enočlansko gospodinjstvo („oseba, ki živi sama“ (HST.H.1.2.1.)) ali veččlansko gospodinjstvo brez ožje družine. Kategorija „oseba, ki ne živi sama“ (HST.H.1.2.2.), zajema osebe, ki bodisi živijo v veččlanskem gospodinjstvu brez ožje družine bodisi v družinskem gospodinjstvu, ne da bi bile član katere koli ožje družine v tem gospodinjstvu.

Skupinsko gospodinjstvo zajema osebe, katerih nastanitev in preživljanje zagotavlja institucija. Šteje se, da je institucija pravna oseba za namen dolgoročne naselitve in opravljanja storitev za skupino oseb. Institucije običajno imajo skupne prostore, ki jih uporabljajo vsi stanovalci (kopalnice, dnevni prostori, jedilnice, spalnice itd.).

„Brezdomci“ (HST.M. 2.2. in HST.H.2.2.) so osebe, ki živijo na ulici brez zatočišča, ki bi lahko spadalo v okvir bivalnih prostorov (primarno brezdomstvo), ali osebe, ki pogosto spreminjajo svojo začasno nastanitev (sekundarno brezdomstvo).

Gospodinjski status osebe				HST.L.	HST.M.	HST.H.
0.	Skupaj			0.	0.	0.
1.	Osebe, ki živijo v zasebnem gospodinjstvu			1.	1.	1.
	1.1.	Člani ožje družine			1.1.	1.1.
	1.2.	Osebe zunaj ožje družine			1.2.	1.2.
		1.2.1	Osebe, ki živijo same			1.2.1
		1.2.2	Osebe, ki ne živijo same			1.2.2
	1.3.	Osebe, ki živijo v zasebnem gospodinjstvu, vendar kategorija ni navedena			1.3.	1.3.
2.	Osebe, ki ne živijo v zasebnem gospodinjstvu			2.	2.	2.
	2.1.	Osebe v skupinskem gospodinjstvu			2.1.	2.1.
	2.2.	Osebe, ki ne živijo v zasebnem gospodinjstvu (vključno z brezdomci), vendar kategorija ni navedena			2.2.	2.2.

Namen razčlemb za „gospodinjski status osebe“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Tip zasebnega gospodinjstva

Specifikacije za koncepte gospodinjstva, ki so predvidene za vsebino „gospodinjski status osebe“, se uporabljajo tudi za vsebino „tip zasebnega gospodinjstva“.

„Gospodinjstva parov“ vključuje gospodinjstva poročenih parov, gospodinjstva registriranih partnerstev in gospodinjstva parov v zunajzakonski skupnosti.

Tip zasebnega gospodinjstva				TPH.L.	TPH.H.
0.	Skupaj			0.	0.
1.	Nedružinska gospodinjstva			1.	1.
	1.1.	Enočlanska gospodinjstva		1.1.	1.1.
	1.2.	Veččlanska gospodinjstva		1.2.	1.2.
2.	Enodružinska gospodinjstva			2.	2.
	2.1.	Gospodinjstva parov			2.1.
		2.1.1	Pari brez bivajočih otrok		2.1.1
		2.1.2	Pari z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let		2.1.2
		2.1.3	Pari, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več		2.1.3
	2.2.	Gospodinjstva očetov samohranilcev			2.2.
		2.2.1	Gospodinjstva očetov samohranilcev z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let		2.2.1
		2.2.2	Gospodinjstva očetov samohranilcev, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več		2.2.2
	2.3.	Gospodinjstva mater samohranilk			2.3.
		2.3.1	Gospodinjstva mater samohranilk z najmanj enim bivajočim otrokom, mlajšim od 25 let		2.3.1
		2.3.2	Gospodinjstva mater samohranilk, katerih najmlajši bivajoči otrok je star 25 let ali več		2.3.2
3.	Dvo- ali več družinska gospodinjstva			3.	3.

Namen razčlemb za „tip zasebnega gospodinjstva“ je razdelitev seštevka „zasebnih gospodinjstev“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Velikost zasebnega gospodinjstva

Specifikacije za koncepte gospodinjstva, ki so predvidene za vsebino „gospodinjski status osebe“, se uporabljajo tudi za vsebino „velikost zasebnega gospodinjstva“.

Velikost zasebnega gospodinjstva			SPH.
0.	Skupaj		0.
1.	1 oseba		1.
2.	2 osebi		2.
3.	od 3 do 5 oseb		3.
	3.1.	3 osebe	3.1.
	3.2.	4 osebe	3.2.
	3.3.	5 oseb	3.3.
4.	od 6 do 10 oseb		4.
5.	11 oseb ali več		5.

Namen razčlemb za „velikost zasebnega gospodinjstva“ je razdelitev seštevka „zasebnih gospodinjstev“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Oblika nastanitve

Vsebina „oblika nastanitve“ zajema celotno prebivalstvo in se nanaša na tip nastanitve, v kateri oseba običajno prebiva med popisom. To zajema vse osebe, ki imajo običajno prebivališče v različnih tipih bivalnih prostorov, ali ki nimajo običajnega prebivališča in začasno bivajo v določenem tipu bivalnih prostorov oziroma osebe, ki so v času popisa brez strehe nad glavo in spijo na prostem ali v zasilnih zatočiščih.

Stanovalci so osebe z običajnim prebivališčem v krajih, ki so navedeni v ustreznih kategorijah.

„Stanovanja“ so strukturno ločeni in neodvisni prostori na fiksnih lokacijah, ki so namenjeni za trajno prebivanje ljudi in se na referenčni dan:

(a)	uporabljajo kot prebivališče ali

(b)	so prazni ali

(c)	rezervirani za sezonsko ali sekundarno rabo.

„Ločeni“ pomeni obdani s stenami in pokriti s streho ali stropom, tako da se ena ali več oseb lahko osami. „Neodvisni“ pomeni, da imajo neposreden dostop z ulice ali s stopnišča, s prehoda, s hodnika ali iz kleti.

„Druge stanovanjske enote“ so koče, barake, kolibe, bivalne prikolice, plovila za bivanje, skednji, mlini, jame ali druga zatočišča, v katerih med popisom prebivajo ljudje, ne glede na to, ali so namenjena prebivanju ljudi ali ne.

„Skupni bivalni prostori“ so prostori, ki so predvideni za nastanitev večjih skupin posameznikov ali več gospodinjstev in jih med popisom najmanj ena oseba uporablja kot običajno prebivališče.

„Naseljena stanovanja“, druge stanovanjske enote in skupni bivalni prostori skupaj predstavljajo „bivalne prostore“. Vsak „bivalni prostor“ mora biti običajno prebivališče najmanj ene osebe.

Seštevek naseljenih stanovanj in drugih stanovanjskih enot predstavlja „stanovanjske enote“.

Brezdomci (osebe, ki nimajo običajnega prebivališča v nobeni kategoriji bivalnih prostorov) so osebe, ki živijo na ulici brez zatočišča, ki bi lahko spadalo v okvir bivalnih prostorov (primarno brezdomstvo), ali osebe, ki pogosto spreminjajo svojo začasno nastanitev (sekundarno brezdomstvo).

Oblika nastanitve			HAR.
0.	Skupaj		0.
1.	Stanovalci, ki živijo v stanovanju ali v skupnem bivalnem prostoru		1.
	1.1.	Stanovalci, ki živijo v stanovanju	1.1.
	1.2.	Stanovalci, ki živijo v skupnem bivalnem prostoru	1.2.
2.	Stanovalci, ki živijo v drugi stanovanjski enoti, in brezdomci		2.
3.	Ni navedeno		3.

Namen razčlemb za „obliko nastanitve“ je razdelitev seštevka ali vmesnega seštevka po osebah.

Vsebina: Status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje

Vsebina „status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje“ se nanaša na ureditev, v skladu s katero zasebno gospodinjstvo naseljuje celoto ali del stanovanjske enote.

Gospodinjstva, ki odplačujejo hipoteko na stanovanjsko enoto, v kateri živijo, ali določeno obdobje odkupujejo svojo stanovanjsko enoto v skladu z drugimi finančnimi dogovori, se uvrstijo v kategorijo „gospodinjstva, v katerih je najmanj en član lastnik celote ali dela stanovanjske enote“ (TSH.1.).

Gospodinjstva, v katerih je najmanj en član lastnik stanovanjske enote in najmanj en član najemnik celote ali dela stanovanjske enote, se uvrstijo v kategorijo „gospodinjstva, v katerih je najmanj en član lastnik celote ali dela stanovanjske enote“ (TSH.1.).

Status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje		TSH.
0.	Skupaj	0.
1.	Gospodinjstva, v katerih je najmanj en član lastnik celote ali dela stanovanjske enote	1.
2.	Gospodinjstva, v katerih je najmanj en član najemnik celote ali dela stanovanjske enote (in noben drug član ni lastnik)	2.
3.	Gospodinjstva, ki naseljujejo celoto ali del stanovanjske enote v skladu z drugo obliko stanovanjskega razmerja	3.
4.	Ni navedeno	4.

Namen razčlemb za „status gospodinjstva glede na stanovanjsko razmerje“ je razdelitev seštevka „zasebnih gospodinjstev“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Tip bivalnih prostorov

Bivalni prostor je nastanitev, ki je običajno prebivališče ene ali več oseb. Pojmi „stanovanja“, „druge stanovanjske enote“ in „skupni bivalni prostori“ so opredeljeni enako kot pri vsebini „oblika nastanitve“.

Tip bivalnega prostora		TLQ.
0.	Skupaj	0.
1.	Naseljena stanovanja	1.
2.	Druge stanovanjske enote	2.
3.	Skupni bivalni prostori	3.
4.	Ni navedeno	4.

Namen razčlembe za „tip bivalnega prostora“ je razdelitev seštevka „bivalnih prostorov“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Naseljenost stanovanj

„Naseljena stanovanja“ so stanovanja, ki so med popisom običajno prebivališče ene ali več oseb. „Nenaseljena stanovanja“ so stanovanja, ki med popisom niso običajno prebivališče nobene osebe.

Stanovanja za sezonsko ali sekundarno rabo, prazna stanovanja in stanovanja, v katerih so navzoče osebe, ki niso zajete v popis, se uvrstijo v kategorijo „Nenaseljena stanovanja“ (OCS.2.).

Naseljenost stanovanj		OCS.
0.	Skupaj	0.
1.	Naseljena stanovanja	1.
2.	Nenaseljena stanovanja	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlemb za „naseljenost stanovanj“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Tip lastništva (ureditve stanovanjskega razmerja, v skladu s katerimi je stanovanje naseljeno)

Vsebina „tip lastništva“ se nanaša na lastništvo stanovanja in ne na lastništvo zemljišča, na katerem stanovanje stoji. Namenjeno je prikazu ureditev stanovanjskega razmerja, v okviru katerih je stanovanje naseljeno.

„Lastniška stanovanja“ so tista, kjer je najmanj en stanovalec stanovanja lastnik delov ali celotnega stanovanja.

„Najeta stanovanja“ so tista, v katerih najmanj en stanovalec plačuje najemnino za uporabo stanovanja in v katerih noben stanovalec ni lastnik delov ali celotnega stanovanja.

Nenaseljena stanovanja se uvrstijo pod kategorijo „se ne uporablja“ (OWS.5.).

Tip lastništva		OWS.
0.	Skupaj	0.
1.	Lastniška stanovanja	1.
2.	Najeta stanovanja	2.
3.	Stanovanja z drugimi tipi lastništva	3.
4.	Ni navedeno	4.
5.	Se ne uporablja	5.

Namen razčlembe „tip lastništva“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Število stanovalcev

Število stanovalcev določene stanovanjske enote je število oseb, za katere stanovanjska enota pomeni običajno prebivališče.

Število stanovalcev				NOC.
0.	Skupaj			0.
1.	1 oseba			1.
2.	2 osebi			2.
3.	od 3 do 5 oseb			3.
	3.1.	3 osebe		3.1.
	3.2.	4 osebe		3.2.
	3,3.	5 oseb		3.3.
4.	6 oseb in več			4.
	4.1.	od 6 do 10 oseb		4.1.
		4.1.1	6 oseb	4.1.1
		4.1.2	7 oseb	4.1.2
		4.1.3	8 oseb	4.1.3
		4.1.4	9 oseb	4.1.4
		4.1.5	10 oseb	4.1.5
	4.2.	11 oseb ali več		4.2.

Namen razčlemb za „število stanovalcev“ je razdelitev seštevka „naseljenih stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Uporabna površina in/ali število sob v stanovanjski enoti

Uporabna površina se opredeli kot:

—	površina, izmerjena med zunanjimi stenami brez nebivalnih kleti in podstrešij, vključno z vsemi skupnimi prostori v večstanovanjskih stavbah, ali

—	skupna površina sob, ki ustrezajo opredelitvi „soba“.

„Soba“ se opredeli kot prostor v stanovanjski enoti, obdan s stenami, segajočimi od tal do stropa ali strehe, ki je dovolj velik, da vanj lahko postavimo posteljo za odraslo osebo (najmanj 4 kvadratne metre), in je v večinskem predelu stropa visok najmanj 2 metra.

Države članice poročajo o „uporabni površini“ ali, če to ni mogoče, o „številu sob“.

Uporabna površina		UFS.
0.	Skupaj	0.
1.	Manj kot 30 kvadratnih metrov	1.
2.	30 – manj kot 40 kvadratnih metrov	2.
3.	40 – manj kot 50 kvadratnih metrov	3.
4.	50 – manj kot 60 kvadratnih metrov	4.
5.	60 – manj kot 80 kvadratnih metrov	5.
6.	80 – manj kot 100 kvadratnih metrov	6.
7.	100 – manj kot 120 kvadratnih metrov	7.
8.	120 – manj kot 150 kvadratnih metrov	8.
9.	150 kvadratnih metrov in več	9.
10.	Ni navedeno	10.

Namen razčlembe „uporabna površina“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Število sob		NOR.
0.	Skupaj	0.
1.	1 soba	1.
2.	2 sobi	2.
3.	3 sobe	3.
4.	4 sobe	4.
5.	5 sob	5.
6.	6 sob	6.
7.	7 sob	7.
8.	8 sob	8.
9.	9 sob in več	9.
10.	Ni navedeno	10.

Namen razčlembe „število sob“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Standard gostote

Vsebina „standard gostote“ se nanaša na uporabno površino v kvadratnih metrih ali število sob na število stanovalcev, kakor je opredeljeno v vsebini „število stanovalcev“. Države članice poročajo o standardu gostote, ki se izmeri na podlagi „uporabne površine“ ali, če to ni mogoče, na podlagi „števila sob“.

Standard gostote (površina)		DFS.
0.	Skupaj	0.
1.	Manj kot 10 kvadratnih metrov na stanovalca	1.
2.	10 – manj kot 15 kvadratnih metrov na stanovalca	2.
3.	15 – manj kot 20 kvadratnih metrov na stanovalca	3.
4.	20 – manj kot 30 kvadratnih metrov na stanovalca	4.
5.	30 – manj kot 40 kvadratnih metrov na stanovalca	5.
6.	40 – manj kot 60 kvadratnih metrov na stanovalca	6.
7.	60 – manj kot 80 kvadratnih metrov na stanovalca	7.
8.	80 kvadratnih metrov in več na stanovalca	8.
9.	Ni navedeno	9.

Namen razčlembe „standard gostote (površina)“ je razdelitev seštevka „naseljenih stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Standard gostote (število sob)		DRM.
0.	Skupaj	0.
1.	Manj kot 0,5 sobe na stanovalca	1.
2.	0,5 – manj kot 1,0 sobe na stanovalca	2.
3.	1,0 – manj kot 1,25 sobe na stanovalca	3.
4.	1,25 – manj kot 1,5 sobe na stanovalca	4.
5.	1,5 – manj kot 2,0 sobe na stanovalca	5.
6.	2,0 – manj kot 2,5 sobe na stanovalca	6.
7.	2,5 – manj kot 3,0 sobe na stanovalca	7.
8.	3,0 in več sob na stanovalca	8.
9.	Ni navedeno	9.

Namen razčlembe „standard gostote (število sob)“ je razdelitev seštevka „naseljenih stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Vodovod

Priznava se, da je za nekatere države članice, kjer obstajajo dokazi na podlagi prejšnjih popisov, upravnih virov podatkov ali podatkov iz vzorčnih raziskav, mogoče sklepati, da imajo skoraj vsa stanovanja „oskrbo z vodo v stanovanju“. Zato se za te države članice vsa stanovanja lahko označijo kot „WSS.1 – „Oskrba z vodo v stanovanju“. Ko države članice sprejmejo to možnost, morajo to predpostavko potrditi in jo pojasniti v metapodatkih.

Vodovod		WSS.
0.	Skupaj	0.
1.	Oskrba z vodo v stanovanju	1.
2.	Brez oskrbe z vodo v stanovanju	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „vodovod“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Stranišče

Priznava se, da je za nekatere države članice, kjer obstajajo dokazi na podlagi prejšnjih popisov, upravnih virov podatkov ali podatkov iz vzorčnih raziskav, mogoče sklepati, da imajo skoraj vsa stanovanja „stranišče“. Zato se za te države članice vsa stanovanja lahko označijo kot „TOI.1 –„Stranišče na splakovanje v stanovanju“. Ko države članice sprejmejo to možnost, morajo to predpostavko potrditi in jo pojasniti v metapodatkih.

Stranišče		TOI.
0.	Skupaj	0.
1.	Stranišče na splakovanje v stanovanju	1.
2.	Brez stranišča na splakovanje v stanovanju	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „stranišče“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Kopalnica

Kopalnica je vsak prostor, ki je namenjen za umivanje celotnega telesa in opremljen s prho.

Priznava se, da je za nekatere države članice, kjer obstajajo dokazi na podlagi prejšnjih popisov, upravnih virov podatkov ali podatkov iz vzorčnih raziskav, mogoče sklepati, da imajo skoraj vsa stanovanja „kopalnico“. Zato se za te države članice vsa stanovanja lahko označijo kot „BAT.1 – „Nameščena kad ali prha v stanovanju“. Ko države članice sprejmejo to možnost, morajo to predpostavko potrditi in jo pojasniti v metapodatkih.

Kopalnica		BAT.
0.	Skupaj	0.
1.	Nameščena kad ali prha v stanovanju	1.
2.	Brez nameščene kadi ali prhe v stanovanju	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „kopalnica“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Način ogrevanja

Stanovanje se šteje za centralno ogrevano, če je ogrevanje zagotovljeno iz skupnega centralnega ogrevanja ali iz naprave v stavbi ali stanovanju, postavljeni za namene ogrevanja, ne glede na vir energije.

Priznava se, da je za nekatere države članice, kjer obstajajo dokazi na podlagi prejšnjih popisov, upravnih virov podatkov ali podatkov iz vzorčnih raziskav, mogoče sklepati, da imajo skoraj vsa stanovanja „centralno ogrevanje“. Zato se za te države članice vsa stanovanja lahko označijo kot „TOH.1 – „Centralno ogrevanje“. Ko države članice sprejmejo to možnost, morajo to predpostavko potrditi in jo pojasniti v metapodatkih.

Način ogrevanja		TOH.
0.	Skupaj	0.
1.	Centralno ogrevanje	1.
2.	Brez centralnega ogrevanja	2.
3.	Ni navedeno	3.

Namen razčlembe „način ogrevanja“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Stanovanja po vrsti stavbe

Vsebina „stanovanja po vrsti stavbe“ se nanaša na število stanovanj v stavbi, v kateri je stanovanje.

Stavba se šteje za nestanovanjsko stavbo, kadar je njen namen predvsem nestanovanjski (trgovska stavba, poslovna stavba, tovarna), vendar zajema le nekaj stanovanj, npr. stanovanje za hišnika ali zaposlenega.

Stanovanja po vrsti stavbe			TOB.
0.	Skupaj		0.
1.	Stanovanja v stanovanjskih stavbah		1.
	1.1.	Stanovanja v enostanovanjskih stavbah	1.1.
	1.2.	Stanovanja v dvostanovanjskih stavbah	1.2.
	1.3.	Stanovanja v tro- ali večstanovanjskih stavbah	1.3.
2.	Stanovanja v nestanovanjskih stavbah		2.
3.	Ni navedeno		3.

Namen razčlembe „stanovanja po vrsti stavbe“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

Vsebina: Stanovanja po letu zgraditve

Vsebina „stanovanja po letu zgraditve“ se nanaša na leto, ko je bila stavba, v kateri je stanovanje, dokončana.

Stanovanja po letu zgraditve		POC.
0.	Skupaj	0.
1.	Pred letom 1919	1.
2.	1919–1945	2.
3.	1946–1960	3.
4.	1961–1980	4.
5.	1981–2000	5.
6.	2001–2010	6.
7.	2011–2015	7.
8.	Leta 2016 in pozneje	8.
9.	Ni navedeno	9.

Namen razčlembe „stanovanja po letu zgraditve“ je razdelitev seštevka „stanovanj“ in vseh vmesnih seštevkov.

(1) Šifre „x.“, „x.x.“ in „x.x.x.“ so odvisne od klasifikacije NUTS, šifra „x.x.x.x.“ pa od klasifikacije lokalnih upravnih enot (LAU), veljavne v državi članici na dan 1. januarja 2021. Oznaka „N“ pomeni razčlembo, ki se nanaša na nacionalno raven.

(2) V skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 bi bilo treba za vse statistične podatke držav članic, ki se pošljejo Komisiji in razčlenijo po teritorialnih enotah, uporabljati klasifikacijo NUTS. Posledično bi morali biti podatki o teritorialnih enotah za vzpostavitev primerljive regionalne statistike predloženi v skladu s klasifikacijo NUTS. Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) (UL L 154, 21.6.2003, str. 1).

(3) Šifri „1.x.“ in „1.x.x“ sta odvisni od klasifikacije NUTS, veljavne v državi članici na dan 1. januarja 2021. Oznaka „N“ pomeni razčlembo, ki se nanaša na nacionalno raven.

(*1) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

(*2) To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244/1999 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.

		ISSN 1977-0804
Uradni list Evropske unije		L 78

Slovenska izdaja	Zakonodaja	Letnik 60 23. marec 2017

Vsebina		II Nezakonodajni akti	Stran
		UREDBE
	*	Uredba Komisije (EU) 2017/542 z dne 22. marca 2017 o spremembi Uredbe (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, z dodajanjem priloge o usklajenih informacijah v zvezi z zagotavljanjem nujne zdravstvene pomoči ( 1 )	1
	*	Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/543 z dne 22. marca 2017 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (ES) št. 763/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o popisih prebivalstva in stanovanj v zvezi s tehničnimi specifikacijami za vsebine in posamezne razčlembe teh vsebin ( 1 )	13
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/544 z dne 22. marca 2017 o določitvi standardnih uvoznih vrednosti za določitev uvozne cene za nekatere vrste sadja in zelenjave	59
		Izvedbena uredba Komisije (EU) 2017/545 z dne 22. marca 2017 o določanju odstotka sprejetja za izdajo izvoznih dovoljenj, o zavračanju zahtevkov za izvozna dovoljenja in začasni odložitvi vlaganja zahtevkov za izvozna dovoljenja za izvenkvotni sladkor	61
		SKLEPI
	*	Sklep Sveta (EU) 2017/546 z dne 21. marca 2017 o imenovanju članice in nadomestnega člana Odbora regij na predlog Zvezne republike Nemčije	63
	*	Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2017/547 z dne 21. marca 2017 o organizaciji začasnega poskusa v skladu z Direktivo Sveta 2002/56/ES v zvezi z gomolji semenskega krompirja, pridobljenimi iz pravega semena krompirja (notificirano pod dokumentarno številko C(2017) 1736) ( 1 )	65

Območje koncentracije nevarne sestavine v zmesi (v %)	Največji obseg območja koncentracije, ki se lahko uporabi v predložitvi
≥ 25 – < 100	5 % enot
≥ 10 – < 25	3 % enot
≥ 1 – < 10	1 % enot
≥ 0,1 – < 1	0,3 % enot
> 0 – < 0,1	0,1 % enot

Območje koncentracije sestavine v zmesi (v %)	Največji obseg območja koncentracije, ki se lahko uporabi v predložitvi
≥ 25 – < 100	20 % enot
≥ 10 – < 25	10 % enot
≥ 1 – < 10	3 % enot
> 0 – < 1	1 % enot

Natančna koncentracija sestavine v zmesi (v %)	Pri spremembah (±) začetne koncentracije sestavine je potrebna posodobitev predložitve
> 25 – ≤ 100	5 %
> 10 – ≤ 25	10 %
> 2.5 – ≤ 10	20 %
≤ 2,5	30 %

(EUR/100 kg)
Oznaka KN	Oznaka tretje države (1)	Standardna uvozna vrednost
0702 00 00	EG	288,4
	IL	234,5
	MA	112,2
	TR	106,7
	ZZ	185,5
0707 00 05	EG	241,9
	TR	184,3
	ZZ	213,1
0709 93 10	MA	47,3
	TR	153,5
	ZZ	100,4
0805 10 22 , 0805 10 24 , 0805 10 28	EG	46,2
	IL	80,3
	MA	49,4
	TN	55,3
	TR	70,9
	ZA	92,1
	ZZ	65,7
0805 50 10	AR	45,3
	TR	66,0
	ZZ	55,7
0808 10 80	CL	122,2
	CN	144,8
	ZA	111,8
	ZZ	126,3
0808 30 90	AR	119,4
	CL	135,5
	CN	77,9
	TR	148,9
	ZA	127,6
	ZZ	121,9


	(1) Besedilo velja za EGP.