(1)

V skladu s Sklepom Sveta (EU) 2018/398 (2) je bil dne 2. marca 2018 podpisan Sporazum med Evropsko unijo in Islandijo o dopolnilnih pravilih v zvezi z instrumentom za finančno podporo na področju zunanjih meja in vizumov v okviru Sklada za notranjo varnost za obdobje 2014–2020 (v nadaljnjem besedilu: Sporazum) s pridržkom njegove poznejše sklenitve.

(2)

V skladu s členoma 1 in 2 Protokola št. 22 o stališču Danske, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije, Danska ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja. Ker ta sklep nadgrajuje schengenski pravni red, se Danska v skladu s členom 4 navedenega protokola v šestih mesecih od dne, ko Svet sprejme ta sklep, odloči, ali bo ta sklep prenesla v svoje nacionalno pravo.

(3)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Združeno kraljestvo ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2000/365/ES (3); Združeno kraljestvo torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanj ni zavezujoč in se v njem ne uporablja.

(4)

Ta sklep predstavlja razvoj določb schengenskega pravnega reda, pri katerih Irska ne sodeluje v skladu s Sklepom Sveta 2002/192/ES (4); Irska torej ne sodeluje pri sprejetju tega sklepa, ki zato zanjo ni zavezujoč in se v njej ne uporablja.

(5)

Da bi se omogočili takojšnja uporaba ukrepov iz tega sporazuma ter pravočasna odobritev in izvajanje nacionalnega programa, bi moral ta sklep začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(6)

Sporazum bi bilo treba odobriti –

(1)

Priloga III k Uredbi Komisije (ES) št. 1235/2008 (2) določa seznam tretjih držav, katerih sistemi pridelave in nadzorni ukrepi za ekološko pridelavo kmetijskih proizvodov so priznani kot enakovredni tistim iz Uredbe (ES) št. 834/2007.

(2)

V skladu s Sporazumom med Evropsko unijo in Republiko Čile o trgovini z ekološkimi proizvodi, odobrenim s Sklepom Sveta 2017/2307 (3), Unija in Čile dopustita uvoz proizvodov iz priloge k navedenemu sporazumu na svoje ozemlje in njihovo dajanje na trg kot ekoloških proizvodov, če so ti proizvodi v skladu z zakoni in predpisi obeh držav. Priloga I k navedenemu sporazumu obsega ekološke proizvode iz Čila, za katere Unija priznava enakovrednost. Zaradi jasnosti bi bilo treba Čile vključiti na seznam v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(3)

Glede na informacije, ki jih je predložila Kostarika, je njen pristojni organ na seznam izvajalcev nadzora, ki jih priznava Kostarika, dodal novega izvajalca nadzora, in sicer „Primus Auditing Operations de Costa Rica S.A“.

(4)

Glede na informacije, ki jih je predložila Švica, sta se imeni izvajalcev nadzora „Institut für Marktökologie (IMO)“ in „ProCert Safety AG“ spremenili v „IMOswiss AG“ oziroma „ProCert AG“.

(5)

Glede na informacije, ki jih je predložila Tunizija, se je spremenilo ime njenega pristojnega organa. Poleg tega je Tunizija Komisijo obvestila, da je njen pristojni organ na seznam izvajalcev nadzora, ki jih priznava Tunizija, dodal izvajalca nadzora „CERES GmbH“ ter da se je ime izvajalca nadzora „Ecocert SA en Tunisie“ spremenilo v „Ecocert SA“. Priznanje izvajalcu nadzora „Suolo e Salute“ je bilo preklicano. Izvajalcema nadzora „Kiwa BCS Öko-Garantie GmbH“ in „Institut national de la normalisation et de la propriété industrielle (INNORPI)“ sta bili dodeljeni novi šifri.

(6)

Glede na informacije, ki jih je predložila Južna Koreja, sta na voljo nova internetna naslova za „OCK“ in „Neo environmentally-friendly“. Priznanje izvajalcu nadzora „Ecocert“ je bilo preklicano. Južnokorejski pristojni organ je priznal štiri dodatne izvajalce nadzora, ki bi jih bilo treba uvrstiti na seznam v Prilogi III k Uredbi (ES) št. 1235/2008: „Ecolivestock Association“, „Association for Agricultural Products Quality Evaluation“, „University Industry Liaison office of CNU“ in „Eco Agriculture Institute Inc“.

(7)

V Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 je določen seznam nadzornih organov in izvajalcev nadzora, ki so pristojni za izvajanje nadzora in izdajanje potrdil v tretjih državah za namen enakovrednosti.

(8)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Agreco R.F. Göderz GmbH“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno priznati „Agreco R.F. Göderz GmbH“ za kategorijo proizvodov B za vse tretje države, za katere je bil priznan za druge kategorije proizvodov, in razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorijo proizvodov D na Zelenortske otoke, Fidži, Iran, Kambodžo, nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Salomonove otoke, Salvador, Tongo in Samoo ter za kategorijo proizvodov A za Mehiko in Urugvaj.

(9)

Komisija je prejela in proučila zahtevek „Bioagricert S.r.l.“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno priznati „Bioagricert S.r.l“ za kategorijo proizvodov D za Indonezijo.

(10)

Komisija je prejela in proučila zahtevek „Biocert International Pvt Ltd“ za vključitev na seznam v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno priznati „Biocert International Pvt Ltd“ za kategoriji proizvodov D in E za Indijo ter za kategoriji proizvodov A in D za Šrilanko.

(11)

Komisija je prejela in proučila zahtevek „Ecocert SA“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategoriji proizvodov A in D na Novo Kaledonijo, za kategorijo proizvodov B na Armenijo ter za kategorijo proizvodov E na Togo.

(12)

„Ecoglobe“ je Komisijo obvestil o spremembi svojega naslova in internetnega naslova.

(13)

Komisija je prejela in proučila zahtevek „Ekoagros“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti priznanje za Rusijo na kategoriji proizvodov B in D.

(14)

„NASAA Certified Organic Pty Ltd“ je Komisijo obvestil o spremembi svojega internetnega naslova.

(15)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „OneCert International PVT Ltd“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategoriji proizvodov A in D na Benin, Indonezijo, Nigerijo, Filipine in Togo.

(16)

„Organic Certifiers“ je Komisijo obvestil, da je prenehal opravljati dejavnosti izdajanja potrdil v vseh tretjih državah, za katere je bil priznan. Zato bi ga bilo treba črtati s seznama v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(17)

„ORSER“ je Komisijo obvestil o spremembi svojega naslova.

(18)

Komisija je prejela in preučila zahtevek „Q-check“ za uvrstitev na seznam v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno priznati „Q-check“ za kategoriji proizvodov A in D za Albanijo, Egipt, Jordan, Kosovo, Libanon, Peru, Saudovo Arabijo, Srbijo, Turčijo in Združene arabske emirate.

(19)

„Quality Partner“ je Komisijo obvestil, da je prenehal opravljati dejavnosti izdajanja potrdil v Indoneziji, edini tretji državi, za katero je bil priznan. Zato bi ga bilo treba črtati s seznama v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(20)

„Soil Association Certification Limited“ je Komisijo obvestil, da bo prenehal opravljati dejavnosti izdajanja potrdil v Egiptu in Iranu. Zato bi bilo treba ti državi črtati s seznama v Prilogi IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008.

(21)

Komisija je prejela in proučila zahtevek „Valsts SIA ‚Sertifikācijas un testēšanas centrs‘“ za spremembo specifikacij. Na podlagi prejetih informacij je Komisija ugotovila, da je upravičeno razširiti geografsko območje uporabe priznanja za kategorijo proizvodov A na Belorusijo ter za kategoriji proizvodov A in B na Uzbekistan.

(22)

Zaradi vključitve Čila v Prilogo III k Uredbi (ES) št. 1235/2008 bi morali biti zadevni izvajalci nadzora, doslej priznani za uvoz proizvodov iz kategorij A, D ali F iz Čila, še naprej priznani za Čile za navedene kategorije proizvodov, razen za proizvode, ki spadajo na področje uporabe trgovinskega sporazuma.

(23)

Prilogi III in IV k Uredbi (ES) št. 1235/2008 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(24)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem Odbora za ekološko pridelavo –

(1)

Priloga III se spremeni v skladu s Prilogo I k tej uredbi;

(2)

Priloga IV se spremeni v skladu s Prilogo II k tej uredbi.

(1)

Izvedbeni sklep Komisije 2014/709/EU (4) določa nadzorne ukrepe za zdravje živali v zvezi z afriško prašičjo kugo v nekaterih državah članicah, kjer so bili potrjeni primeri navedene bolezni pri domačih ali divjih prašičih (v nadaljnjem besedilu: zadevne države članice). V delih I do IV Priloge k navedenemu izvedbenemu sklepu so nekatera območja zadevnih držav članic razmejena in navedena po različni stopnji tveganja zaradi epidemioloških razmer glede navedene bolezni. Priloga k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU je bila večkrat spremenjena, da bi se upoštevale spremembe epidemioloških razmer glede afriške prašičje kuge v Uniji, ki jih je bilo treba vključiti v navedeno prilogo.

(2)

Tveganje širjenja afriške prašičje kuge pri prostoživečih živalih je povezano s počasnim naravnim širjenjem navedene bolezni v populacijah divjih prašičev in tveganji, povezanimi s človekovimi dejavnostmi, kot je pokazal nedavni epidemiološki razvoj navedene bolezni v Uniji in kot je dokumentirala Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v znanstvenem mnenju Sveta za zdravje in zaščito živali, objavljenem 14. julija 2015, v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 23. marca 2017, in v svojem znanstvenem poročilu o epidemioloških analizah afriške prašičje kuge v baltskih državah in na Poljskem, objavljenem 7. novembra 2017 (5).

(3)

Junija 2018 je bilo ugotovljenih 139 izbruhov afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v okrožju Tulcea v Romuniji. Ti izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba to območje v Romuniji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delih I in III navedene priloge.

(4)

Junija 2018 je bilo ugotovljenih nekaj primerov afriške prašičje kuge pri divjih prašičih v okrožju Satu Mare v Romuniji, ki je že bilo prizadeto zaradi izbruha afriške prašičje kuge pri domačih prašičih. Ti izbruhi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba to območje v Romuniji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delih I, II in III navedene priloge.

(5)

Junija 2018 so bili ugotovljeni številni izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v regijah Radviliskis, Lazdijai, Raseiniai, Jubarkas, Kediainiai, Mažeikiai in Joniškis v Litvi. Ti izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih in nedavni primeri pri divjih prašičih na istih območjih v Litvi pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba ta območja v Litvi, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delu III navedene priloge.

(6)

Junija 2018 so bili ugotovljeni trije izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v regijah Wlodawsik, Bialski in Braniewski na Poljskem. Ti izbruhi afriške prašičje kuge pri domačih prašičih in nedavni primeri pri divjih prašičih na istih območjih na Poljskem pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba ta območja na Poljskem, prizadeta zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delu III navedene priloge.

(7)

Junija 2018 je bil ugotovljen en izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih v regiji Jelgava v Latviji. Ta izbruh afriške prašičje kuge pri domačih prašičih in nedavni primeri pri divjih prašičih na istem območju v Latviji pomenijo povišanje stopnje tveganja, ki bi ga bilo treba upoštevati v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Zato bi bilo treba to območje v Latviji, prizadeto zaradi afriške prašičje kuge, navesti v delu III navedene priloge.

(8)

Da bi se upoštevale nedavne spremembe pri epidemiološkem razvoju afriške prašičje kuge v Uniji in proaktivno obvladovala tveganja, povezana s širjenjem navedene bolezni, bi bilo treba razmejiti dovolj velika nova območja z visokim tveganjem v Romuniji, Latviji, Litvi in na Poljskem ter jih ustrezno navesti v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2014/709/EU. Navedeno prilogo bi bilo zato treba ustrezno spremeniti.

(9)

Ukrepi iz tega sklepa so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za rastline, živali, hrano in krmo –

(1)

V skladu s členom 2 Pogodbe o Evropski uniji Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost med ženskami in moškimi.

(2)

V členu 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije je določeno, da si v vseh svojih dejavnostih Unija prizadeva odpraviti neenakosti ter spodbujati enakost med moškimi in ženskami.

(3)

V skladu s členom 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah je prepovedana vsakršna diskriminacija na podlagi spola, rase, narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. V členu 23 Listine je določena pravica do enakosti žensk in moških na vseh področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo. V členu 26 Listine pa Unija priznava in spoštuje pravico invalidov do ukrepov za zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti. Poleg tega je v členu 20 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določeno, da so pred zakonom vsi enaki.

(4)

V skladu s členom 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije lahko Svet brez poseganja v druge določbe Pogodb in v mejah pristojnosti Unije po posebnem zakonodajnem postopku in po odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme ustrezne ukrepe za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. V skladu s členom 157(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije Evropski parlament in Svet sprejmeta ukrepe za zagotovitev uporabe načela enakih možnosti in enakega obravnavanja moških in žensk glede zaposlovanja in poklica, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti.

(5)

Na podlagi teh določb je bilo sprejetih več direktiv o prepovedi diskriminacije na zadevnih področjih.

(6)

Direktiva Sveta 2000/43/ES (1) prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo na podlagi rase ali narodnosti, vključno z nadlegovanjem. Uporablja se za vse osebe v javnem in zasebnem sektorju, vključno z javnimi organi, v zvezi z (a) pogoji za dostop do zaposlitve, samozaposlitve in poklica, vključno z izbirnimi merili in pogoji zaposlovanja ne glede na vrsto dejavnosti in na vseh ravneh poklicne hierarhije, vključno z napredovanjem; (b) dostopom do vseh oblik in do vseh ravni poklicnega svetovanja, poklicnega usposabljanja, nadaljnjega poklicnega usposabljanja in preusposabljanja, vključno z delovno prakso; (c) zaposlitvenimi in delovnimi pogoji, vključno z odpuščanjem in plačami; (d) članstvom in vključevanjem v organizacijo delavcev ali delodajalcev ali vsako organizacijo, katere člani opravljajo določen poklic, vključno z ugodnostmi, ki jih zagotavljajo take organizacije; (e) socialno zaščito, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom; (f) socialnimi ugodnostmi; (g) izobraževanjem ter (h) dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrbo z njimi.

(7)

Direktiva Sveta 2000/78/ES (2) prepoveduje neposredno ali posredno diskriminacijo, vključno z nadlegovanjem, na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju, delu in poklicnem usposabljanju. Uporablja se za vse osebe v javnem in zasebnem sektorju, vključno z javnimi organi, v zvezi s točkami od (a) do (d) iz prejšnje uvodne izjave.

(8)

Direktiva Sveta 2004/113/ES (3) prepoveduje neposredno ali posredno diskriminacijo zaradi spola, vključno z nadlegovanjem in spolnim nadlegovanjem, pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi.

(9)

Direktiva 2006/54/ES (4) Evropskega parlamenta in Sveta o enakosti spolov prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo zaradi spola, vključno z nadlegovanjem in spolnim nadlegovanjem, v zvezi z dostopom do zaposlitve, vključno z napredovanjem, in do poklicnega usposabljanja ter v zvezi z delovnimi pogoji, vključno s plačilom, in poklicnimi sistemi socialne varnosti.

(10)

Direktiva 2010/41/EU (5) Evropskega parlamenta in Sveta prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, vključno z nadlegovanjem in spolnim nadlegovanjem. V njeno področje uporabe spadajo vse vrste diskriminacije, izrecno pa so navedene socialna zaščita in dajatve za materinstvo.

(11)

Države članice so prenesle vse zgoraj navedene direktive (v nadaljnjem besedilu: direktive o enakosti). V direktivah o enakosti, razen v Direktivi 2000/78/ES, je določeno, da morajo države članice imenovati organ ali organe za spodbujanje ter tudi za analiziranje, spremljanje in podpiranje enakega obravnavanja vseh oseb brez diskriminacije zaradi razlogov, obravnavanih v zadevnih direktivah (v nadaljnjem besedilu: organi za enakost). V skladu s tem so vse države članice ustanovile organe za enakost.

(12)

To priporočilo se nanaša na organe za enakost, ki so bili ustanovljeni v skladu z zgoraj navedenimi direktivami o enakosti.

(13)

Če direktive o enakosti določajo ustanovitev takih organov za enakost, morajo države članice zagotoviti, da pristojnosti teh organov vključujejo zagotavljanje neodvisne pomoči žrtvam, izvajanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo, objavljanje neodvisnih poročil in oblikovanje priporočil o vseh vprašanjih v zvezi s tako diskriminacijo.

(14)

Poleg tega je Komisija 2. julija 2008 sprejela predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (6). V področje uporabe predloga so zajeti (a) socialna zaščita, vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom; (b) socialne ugodnosti; (c) izobraževanje ter (d) dostop do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji, in preskrba z njimi. V skladu s predlagano direktivo morajo države članice tudi na teh področjih imenovati organ ali organe za enako obravnavanje, ki so lahko isti kot organi, že ustanovljeni v skladu z direktivami o enakosti. Čeprav predlog doslej še ni bil sprejet, bi bilo treba države članice spodbujati, naj imenujejo organe za enakost na navedenih področjih, saj izkušnje kažejo, da to okrepi zaščito pred diskriminacijo.

(15)

V skladu z direktivama 2006/54/ES in 2010/41/EU morajo države članice tudi zagotoviti, da naloge organov za enakost vključujejo izmenjavo informacij, ki so na voljo, z ustreznimi evropskimi organi.

(16)

V številnih državah članicah pristojnosti organov za enakost zajemajo tudi kazniva dejanja iz sovraštva in sovražni govor. To je še zlasti povezano z zagotavljanjem učinkovitega izvajanja Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ (7) o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi, ki določa minimalne standarde za kriminalizacijo, pregon in sankcioniranje rasističnega sovražnega govora in kaznivih dejanj iz sovraštva.

(17)

Večina držav članic je poleg svoje obveznosti iz direktiv, da ustanovijo organe za enakost, razširila pristojnosti svojih organov za enakost, tako da na splošno zajemajo področje uporabe določb v zvezi z diskriminacijo na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in poklicnem delu, dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi, izobraževanju, socialni zaščiti in socialnih ugodnostih, pri čemer so zajeta področje uporabe Direktive 2000/78/ES in druga področja.

(18)

Z besedilom direktiv o enakosti je državam članicam zagotovljeno široko polje proste presoje glede strukture in delovanja organov za enakost. Ti organi, ustanovljeni v državah članicah, se zato precej razlikujejo z vidika njihovih pristojnosti, kompetenc, strukture, virov in operativnega delovanja. Zato imajo državljani včasih neustrezen dostop do zaščite, ki ni enaka v vseh državah članicah (8).

(19)

Nekatere države članice so ustanovile več kot en organ za enakost, zaradi česar je treba vzpostaviti jasne mehanizme za njihovo usklajevanje in sodelovanje.

(20)

V nekaterih državah članicah so se pristojnosti obstoječih organov za enakost razširile na najrazličnejša področja, njihovi viri pa se niso ustrezno povečali. Proračun številnih organov za enakost se je celo znatno zmanjšal, zato pa se bodo morda zmanjšale njihove zmogljivosti v zvezi z izvajanjem njihovih nalog (9).

(21)

V študijah so bili izpostavljeni primeri v zvezi s pomanjkanjem neodvisnosti in učinkovitosti organov za enakost, na primer zaradi zunanjega pritiska ali neustrezne kadrovske strukture (10).

(22)

V praksi lahko na neodvisnost vpliva zlasti to, ali je bil organ za enakost ustanovljen v okviru ministrstva, ki prejema navodila neposredno od vlade.

(23)

Organi za enakost se ne bi smeli nesorazmerno osredotočati na nekatere naloge v škodo drugim (11).

(24)

Da bi organi za enakost pomagali diskriminiranim skupinam ali posameznikom uveljavljati njihove pravice, bi morali tudi bolj ozaveščati širšo javnost o obstoju teh pravic, veljavnih pravilih o prepovedi diskriminacije in načinih uveljavljanja pravnega varstva. Zato bi morali vsi imeti možnost preprostega dostopa do organov za enakost, in sicer fizičnega ali na spletu. Olajšati bi bilo treba tudi predložitev pritožb na podlagi zaupnosti ter enostavnih in brezplačnih postopkov.

(25)

Da bi zagotovili ustrezno in enako delovanje organov za enakost v vsej Uniji, se zdi primerno, da se državam članicam priporočijo standardi za organe za enakost.

(26)

Potreba po standardih za organe za enakost je bila poudarjena tudi v skupnem poročilu o uporabi direktiv 2000/43/ES in 2000/78/ES iz leta 2014 (12), poročilu o uporabi Direktive 2004/113/ES iz leta 2015 (13), ocenjevalnem poročilu o izvajanju priporočila o preglednosti plačil iz leta 2014 in v akcijskem načrtu EU za obdobje 2017–2019 z naslovom „Spoprijemanje z razliko v plačah med spoloma“ (14). Poleg tega je Evropski parlament pozval k standardom za organe za enakost v svoji resoluciji iz leta 2015 (15).

(27)

Standarde za organe za enakost in institucije za človekove pravice so že sprejeli Združeni narodi (16), Evropska mreža organov za enakost (17) in Svet Evrope (18).

(28)

To priporočilo je naslovljeno na države članice. Njegov namen je prispevati k odpravljanju razlik v standardih organov za enakost po vsej Evropi.

(29)

V priporočilu so določeni standardi v zvezi s pristojnostmi, neodvisnostjo, učinkovitostjo, dostopnostjo in usklajevanjem organov za enakost ter z dostopom do teh organov, da bi se zagotovilo učinkovito izvajanje njihovih funkcij.

(30)

To priporočilo temelji na zavezi Komisije, da spodbuja države članice in jim pomaga pri izboljšanju njihovih zmogljivosti za izvrševanje zakonodaje Unije in zagotavljanje pravnih sredstev, da bi lahko diskriminirani posamezniki in skupine, ki jih varuje pravo Unije, v celoti uveljavljali svoje pravice v skladu s sporočilom Komisije z naslovom „Pravo EU: z boljšo uporabo do boljših rezultatov“ (19). Neodvisni organi za enakost imajo ključno vlogo pri učinkovitem izvajanju ter celovitem in doslednem izvrševanju zakonodaje Unije. Organi za enakost so tudi dragocene institucije za trajnostni razvoj enakopravnih in vključujočih demokratičnih družb.

(31)

Na področjih, za katera je pristojna Unija, morajo biti standardi za organe za enakost tudi v skladu z zahtevami glede dostopnosti, ki so določene v Konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov. Ta konvencija je bila v imenu Evropske skupnosti potrjena s Sklepom 2010/48/ES (20) in je torej sestavni del pravnega reda EU, ki prevlada nad sekundarno zakonodajo EU.

(32)

V direktivah 2000/43/ES, 2000/78/ES, 2004/113/ES in 2006/54/ES je določeno, da morajo države članice sporočiti vse informacije, ki so na voljo v zvezi z uporabo teh direktiv, da bi lahko Komisija pripravila osnutek poročila z oceno ukrepov, ki so jih države članice sprejele v skladu z zadevnimi direktivami. Te informacije morajo sporočati v vnaprej določenih časovnih presledkih (21), da bi Komisija lahko sprejela in objavila poročilo. Če bi države članice sporočile tudi informacije o svojem upoštevanju tega priporočila, bi se lahko ocenil njegov učinek.

(33)

To priporočilo na ravni Unije ne posega v načela nacionalnega procesnega prava in pravne tradicije držav članic. Ne pomeni razširitve pooblastil Unije, kot so določena v Pogodbah in sekundarni zakonodaji Unije –