(1)

V sporočilu Komisije z dne 29. novembra 2017 z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ so določeni izzivi, cilji in usmeritve prihodnje skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2020. Ti cilji vključujejo spodbujanje SKP k večji usmerjenosti v rezultate in tržni naravnanosti, spodbujanje modernizacije in trajnostnosti, vključno z gospodarsko, socialno, okoljsko in podnebno trajnostnostjo kmetijskih, gozdnih in podeželskih območij, ter prispevanje k zmanjšanju z zakonodajo Unije povezanega upravnega bremena za upravičence.

(2)

Za obravnavanje globalne razsežnosti in posledic SKP bi morala Komisija zagotoviti skladnost z zunanjimi politikami in instrumenti Unije, zlasti v okviru razvojnega sodelovanja in trgovine. Unija je zavezana skladnosti politik za razvoj, zato je treba pri zasnovi politik upoštevati razvojne cilje in načela.

(3)

Ker mora SKP okrepiti svoje odzivanje na izzive in priložnosti, ki se pojavljajo na mednarodni ravni, na ravni Unije, nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter na ravni kmetij, je treba poenostaviti upravljanje SKP, izboljšati njen prispevek k izpolnjevanju ciljev Unije in znatno zmanjšati upravno breme. SKP bi moral temeljiti na zagotavljanju smotrnosti (v nadaljnjem besedilu: „model izvajanja“). Zato bi Unija morala določiti osnovne parametre politike, kot so cilji SKP in njene osnovne zahteve, države članice pa bi morale imeti večjo odgovornost glede tega, kako izpolnjujejo cilje in dosegajo ciljne vrednosti. Okrepljena subsidiarnost omogoča boljše upoštevanje lokalnih razmer in potreb ter posebne narave kmetijske dejavnosti, ki izhaja iz socialne strukture kmetijstva ter strukturnih in naravnih razlik med različnimi kmetijskimi regijami, zaradi česar se podpora prilagaja, da se čim bolj poveča prispevek k uresničevanju ciljev Unije.

(4)

Za to uredbo se uporabljajo horizontalna finančna pravila, ki sta jih Evropski parlament in Svet sprejela na podlagi člena 322 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ta pravila so določena v Uredbi (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (5) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), pri čemer določajo zlasti postopek za pripravo in izvrševanje proračuna prek nepovratnih sredstev, javnih naročil, nagrad in posrednega izvrševanja ter urejajo nadzor odgovornosti finančnih akterjev. Pravila, sprejeta na podlagi člena 322 PDEU, zajemajo tudi splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije.

(5)

Pravila o ukrepih, ki povezujejo uspešnost skladov Unije z dobrim gospodarskim upravljanjem, o teritorialnem razvoju in o prepoznavnosti podpore iz skladov Unije, določena v Uredbi (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta (6), bi se morala uporabljati tudi za podporo za razvoj podeželja na podlagi te uredbe, da se v zvezi s temi vidiki zagotovi skladnost z zadevnimi skladi Unije.

(6)

Sinergije med EKSRP in Obzorjem Evropa, vzpostavljenem z Uredbo (EU) 2021/695 Evropskega parlamenta in Sveta (7), bi morale EKSRP spodbuditi, da kar najbolje izkoristi rezultate raziskav in inovacij, zlasti tiste, ki izhajajo iz projektov, ki se financirajo iz Obzorja Evropa in evropskega partnerstva za inovacije na področju kmetijske produktivnosti in trajnosti (EIP), ter vodijo v inovacije v kmetijskem sektorju in na podeželju.

(7)

Glede na pomen boja proti dramatični izgubi biotske raznovrstnosti bi morala podpora na podlagi te uredbe prispevati k vključevanju ukrepov na področju biotske raznovrstnosti v politike Unije in k doseganju splošne ambicije, da se za cilje biotske raznovrstnosti v okviru večletnega finančnega okvira v letu 2024 nameni 7,5 % letne porabe in 10% letne porabe v okviru večletnega finančnega okvira v letih 2026 in 2027.

(8)

Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da v svojih strateških načrtih SKP določijo nekatere opredelitve pojmov in pogoje. Da pa bi zagotovili enake skupne konkurenčne pogoje, je treba na ravni Unije določiti okvir, ki zajema nujne skupne elemente, ki jih je treba vključiti v zadevne opredelitve pojmov in pogoje (v nadaljnjem besedilu: okvirne opredelitve pojmov).

(9)

Da bi okrepili vlogo kmetijstva pri zagotavljanju javnih dobrin, je treba določiti ustrezno okvirno opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“. Da bi poleg tega zagotovili, da lahko Unija spoštuje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, in zlasti da se osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost in z njo povezane vrste intervencij še naprej priglašajo kot podpora v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, bi morala okvirna opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“ zajemati tako proizvodnjo kmetijskih proizvodov kot vzdrževanje kmetijske površine, kmetje pa bi morali imeti možnost izbire med tema dvema vrstama dejavnosti. Zaradi prilagoditve lokalnim razmeram bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti dejansko opredelitev pojma „kmetijska dejavnost“ in zadevne pogoje.

(10)

Da bi ohranili bistvene elemente na ravni Unije in tako zagotovili primerljivost odločitev držav članic, ne da bi pri tem države članice omejevali pri doseganju ciljev Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „kmetijska površina“. Povezane okvirne opredelitve pojmov „orno zemljišče“, „trajni nasad“ in „trajno travinje“ bi morale biti določene široko, da bi lahko države članice podrobneje določile opredelitve pojmov v skladu s svojimi lokalnimi razmerami.

(11)

Okvirno opredelitev pojma „orno zemljišče“ bi bilo treba določiti tako, da bi države članice lahko zajele različne oblike proizvodnje in da bi zahtevala vključitev neobdelanih zemljišč, da se zagotovi nevezanost intervencij.

(12)

Okvirna opredelitev pojma „trajni nasad“ bi morala vključevati tako površine, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo, kot tudi tiste, ki se ne, ter drevesnice in panjevce s kratko obhodnjo, ki jih določijo države članice.

(13)

Okvirno opredelitev pojma „trajno travinje“ bi bilo treba določiti tako, da v primerih, kjer še naprej prevladujejo trave in druge zelene krmne rastline, ne izključuje drugih vrst, ki se lahko uporabljajo za pašo. Državam članicam bi bilo treba omogočiti tudi določitev dodatnih meril in vključitev vrst, ki niso trave ali druge zelene krmne rastline in ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo živalske krme, ne glede na to, ali se uporabljajo za dejansko proizvodnjo ali ne. To bi lahko zajemalo vrste, pri katerih se deli rastline, kot so listi, cvetovi, stebla ali plodovi, lahko uporabljajo za pašo neposredno ali ko padejo na tla. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da se odločijo, ali bodo omejile zemljišča, na katerih trave in druge zelene krmne rastline na površinah za pašo ne prevladujejo ali jih tam ni, vključno tako, da jih omejijo na zemljišča, ki so del uveljavljenih lokalnih praks.

(14)

Okvirna opredelitev pojma „kmetijska površina“ bi morala zagotoviti, da države članice zajamejo kmetijsko-gozdarske sisteme, kadar so kmetijske parcele, kjer se izvajajo kmetijske dejavnosti, poraščene z drevesi, s čimer se izboljša trajnostna raba zemljišč.

(15)

Da bi zagotovili pravno varnost, da je podpora plačana za kmetijsko površino, ki je kmetu na voljo in kjer se opravlja kmetijska dejavnost, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „upravičeni hektar“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale zlasti določiti pogoje za ugotavljanje, ali je zemljišče kmetu na voljo. Glede na verjetnost občasne in začasne uporabe kmetijskih zemljišč za dejavnost, ki ni strogo kmetijska, in glede na možnosti, da nekatere nekmetijske dejavnosti prispevajo k diverzifikaciji dohodkov kmetijskih gospodarstev, bi morale države članice določiti ustrezne pogoje, da bi se kot upravičeni hektarji vključile površine, ki se uporabljajo tudi za nekmetijske dejavnosti.

(16)

Glede na velike okoljske ambicije SKP se upravičena površina ne bi smela zmanjšati zaradi izvajanja nekaterih pravil o pogojenosti ter shem za podnebje, okolje in dobrobit živali (v nadaljnjem besedilu: sheme za podnebje in okolje) v okviru neposrednih plačil. Kmetijska zemljišča ne bi smela postati neupravičena do neposrednih plačil, če se uporabljajo za pridelavo nekmetijskih proizvodov s paludikulturo v okviru bodisi shem Unije bodisi nacionalnih shem, ki prispevajo k doseganju enega ali več okoljskih ali podnebnih ciljev Unije. Poleg tega bi morala kmetijska zemljišča ostati upravičena do neposrednih plačil, kadar zanje veljajo nekatere zahteve Unije v zvezi z varstvom okolja ali kadar so pogozdena v okviru ukrepov za razvoj podeželja, vključno s tistimi, ki so bila pogozdena v okviru skladnih nacionalnih shem, ali zemljišča, za katera veljajo nekatere obveznosti prahe.

(17)

Ob upoštevanju potrebe po poenostavitvi bi morale države članice imeti možnost, da odločijo, da krajinske značilnosti, ki bistveno ne ovirajo izvajanja kmetijske dejavnosti na parceli, ostanejo del upravičene površine. Pri izračunu upravičene površine trajnega travinja bi državam članicam ob odbitju površin z neupravičenimi značilnostmi moralo biti dovoljeno, da uporabijo poenostavljeno metodologijo.

(18)

Kar zadeva površine, ki se uporabljajo za pridelavo konoplje, bi morala biti za ohranjanje javnega zdravja in zagotavljanje skladnosti z drugimi zakonodajnimi akti uporaba sort konopljinega semena z vsebnostjo tetrahidrokanabinola pod 0,3 % vključena v opredelitev pojma „upravičeni hektar“.

(19)

Da bi nadalje izboljšali smotrnost SKP, bi bilo treba dohodkovno podporo ciljno usmeriti na aktivne kmete. Da bi zagotovili enoten pristop na ravni Unije, bi bilo treba določiti okvirno opredelitev pojma „aktivni kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente. Države članice bi morale v svojih strateških načrtih SKP določiti, kateri kmetje se na podlagi objektivnih pogojev štejejo za aktivne kmete. Za zmanjšanje upravnega bremena bi države članice morale imeti možnost, da neposredna plačila odobrijo manjšim kmetom, ki prav tako prispevajo k vitalnosti podeželja, in da pripravijo negativni seznam nekmetijskih dejavnosti, v primerjavi s katerimi so kmetijske dejavnosti običajno postranske. Negativni seznam ne bi smel biti edini način, kako se določi opredelitev pojma, temveč dopolnilno orodje za identifikacijo takih nekmetijskih dejavnosti, brez poseganja v možnost, da zadevne osebe dokažejo, da izpolnjujejo merila opredelitve pojma „aktivni kmet“. Za zagotovitev boljšega dohodka, okrepitev socialno-ekonomske strukture podeželja ali uresničevanje s tem povezanih ciljev, opredelitev pojma „aktivni kmet“ ne bi smela iz odobritve podpore izključiti kmetov, ki opravljajo več dejavnosti, ali kmetov, ki te dejavnosti ne opravljajo s polnim delovnim časom, ki so poleg kmetovanja vključeni tudi v nekmetijske dejavnosti.

(20)

Da bi pri obravnavi cilja generacijske pomladitve zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „mladi kmet“, ki bi vključevala bistvene elemente.

(21)

Da bi pri obravnavi cilja spodbujanja razvoja podjetij na podeželju zagotovili skladnost med vrstami intervencij v obliki neposrednih plačil in vrstami intervencij za razvoj podeželja, bi bilo treba na ravni Unije določiti okvirno opredelitev pojma „novi kmet“, ki bi vključevala skupne elemente.

(22)

Da bi dali vsebino ciljem SKP, kot so določeni v členu 39 PDEU, in zagotovili, da Unija ustrezno obravnava najnovejše izzive, je primerno, da se določi niz splošnih ciljev, pri katerih so upoštevane usmeritve iz sporočila z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“. Na ravni Unije bi bilo treba podrobneje opredeliti niz specifičnih ciljev, ki bi jih morale države članice vključiti v svoje strateške načrte SKP, pri čemer bi bilo treba upoštevati dejstvo, da je kmetijstvo v državah članicah sektor, ki je tesno povezan s celotnim gospodarstvom. Ti specifični cilji bi morali v skladu z oceno učinka doseči ravnovesje med različnimi razsežnostmi trajnostnega razvoja ter splošne cilje SKP pretvoriti v konkretnejše prednostne naloge in upoštevati ustrezno zakonodajo Unije, zlasti v zvezi s podnebjem, energijo in okoljem.

(23)

Pametnejša, posodobljena in bolj trajnostna SKP mora upoštevati raziskave in inovacije, da bi podpirala večfunkcionalnost kmetijskih, gozdarskih in prehranskih sistemov v Uniji, pri čemer mora vlagati v tehnološki razvoj in digitalizacijo ter izboljšati prevzemanje in učinkovito uvajanje tehnologij, zlasti digitalnih tehnologij, ter dostop do in okrepljeno izmenjavo nepristranskega, zanesljivega in relevantnega znanja ter novih spoznanj.

(24)

Unija mora spodbujati sodoben, konkurenčen, odporen in diverzificiran kmetijski sektor, ki izkorišča prednosti visokokakovostne proizvodnje in učinkovite rabe virov ter zagotavlja dolgoročno prehransko varnost kot del konkurenčnega in produktivnega agroživilskega sektorja, hkrati pa ščiti model družinske kmetije.

(25)

Da bi podprli vzdržne dohodke kmetij in odpornost kmetijskega sektorja po vsej Uniji in tako okrepili dolgoročno prehransko varnost, je treba izboljšati položaj kmetov v vrednostni verigi, zlasti s spodbujanjem oblik sodelovanja, ki vključujejo kmete in jim koristijo, pa tudi s spodbujanjem kratkih dobavnih verig in izboljšanjem preglednosti trga.

(26)

Unija mora izboljšati odziv na družbene zahteve v zvezi s hrano in zdravjem, vključno z visokokakovostno, varno in hranljivo hrano, proizvedeno na trajnosten način. Za napredek v tej smeri bo treba spodbujati specifične trajnostne kmetijske prakse, kot so ekološko kmetovanje, integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi, agroekologija, gozdno kmetijstvo ali precizno kmetovanje. Prav tako bi bilo treba spodbujati ukrepe za promoviranje višje ravni dobrobiti živali in pobude za boj zoper odpornost mikrobov proti protimikrobnim zdravilom (v nadaljnjem besedilu: mikrobna odpornost).

(27)

Model izvajanja ne bi smel ustvariti 27 različnih nacionalnih kmetijskih politik in tako ogroziti skupne narave SKP in notranjega trga. Vendar pa bi bilo treba državam članicam dopustiti določeno stopnjo prožnosti znotraj trdnega skupnega regulativnega okvira. S to uredbo bi bilo zato treba določiti cilje Unije ter določiti vrste intervencij in skupne zahteve Unije, ki veljajo za države članice, s čimer bi se zagotovila skupna narava SKP. Države članice bi morale biti odgovorne za prenos tega regulativnega okvira Unije v ureditve podpore, ki se uporabljajo za upravičence, in pri tem uporabiti večjo stopnjo prožnosti. Države članice bi morale v tem okviru ravnati v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in splošnimi načeli prava Unije ter zagotoviti, da pravni okvir za odobritev podpore Unije upravičencem temelji na njihovih strateških načrtih SKP ter je v skladu z načeli in zahtevami, določenimi v tej uredbi in Uredbi (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta (8). Prav tako bi morale izvajati svoje strateške načrte SKP, kot jih je odobrila Komisija.

(28)

Da bi spodbujali pameten in odporen kmetijski sektor, morajo neposredna plačila še naprej predstavljati bistveni del za zagotavljanje pravične dohodkovne podpore kmetom. Prav tako so potrebne naložbe v prestrukturiranje kmetij, modernizacijo, inovacije, diverzifikacijo ter uvajanje novih praks in tehnologij, da bi izboljšali tržno nagrajevanje kmetov.

(29)

V okviru večje tržne usmerjenosti SKP, kot je opredeljeno v sporočilu z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“, lahko tržna izpostavljenost, podnebne spremembe ter z njimi povezani pogostost in intenzivnost skrajnih vremenskih pojavov ter sanitarne in fitosanitarne krize vodijo v tveganje nihanja cen in večje pritiske na dohodke, zlasti primarnih proizvajalcev. Navzlic temu, da so kmetje na koncu odgovorni za zasnovo lastnih strategij na kmetiji in izboljšanje odpornosti kmetij, bi bilo zato treba določiti trden okvir, da bi zagotovili ustrezno obvladovanje tveganj.

(30)

Podpiranje in izboljšanje varstva okolja in podnebnih ukrepov ter prispevanje k doseganju okoljskih in podnebnih ciljev Unije bodo v prihodnosti v kmetijstvu in gozdarstvu Unije zelo pomembne prednostne naloge. SKP bi morala imeti vlogo pri zmanjševanju negativnih vplivov na okolje in podnebje, vključno z biotsko raznovrstnostjo, in pri boljšem zagotavljanju okoljskih javnih dobrin – na vseh vrstah kmetijskih in gozdnih zemljišč (vključno z območji z visoko naravno vrednostjo) ter na podeželju kot celoti. Struktura SKP bi morala zato odražati večje ambicije v zvezi s temi cilji. Vključevati bi morala elemente, ki podpirajo ali kako drugače spodbujajo široko paleto ukrepov za doseganje ciljev – na področju kmetijstva, proizvodnje hrane, gozdarstva in podeželja kot celote.

(31)

Najboljša kombinacija vrst ukrepov za obravnavanje teh ciljev se bo med državami članicami razlikovala. Hkrati s potrebo po povečanju prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam sta tudi zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in povečanje sekvestracije ogljika pomembna za blaženje podnebnih sprememb. Proizvodnja in raba energije, ki se podpirata v okviru SKP, bi se morali nanašati na energijo, ki ima jasne značilnosti trajnosti, tudi z vidika toplogrednih plinov. Kar zadeva upravljanje naravnih virov, je lahko še zlasti koristna manjša odvisnost od kemikalij, kot so umetna gnojila in pesticidi, tudi za zaščito biotske raznovrstnosti, pri čemer so v številnih delih Unije pravočasno potrebni ukrepi za zmanjšanje odvisnosti od pesticidov ter ukrepi za zaustavitev in obrnitev trenda upada populacij opraševalcev.

(32)

Ker se številna podeželska območja v Uniji soočajo s strukturnimi težavami, kot so pomanjkanje privlačnih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje znanj in spretnosti, nezadostno vlaganje v širokopasovne povezave in povezljivost, digitalne in druge infrastrukture in osnovne storitve, kot tudi beg mladih, je nujno okrepiti socialno-ekonomsko strukturo na teh območjih v skladu z izjavo iz Corka 2.0 z naslovom „Boljše življenje na podeželskih območjih“, zlasti z ustvarjanjem delovnih mest in generacijsko pomladitvijo, tako da se agenda Komisije za delovna mesta in rast približa podeželju, spodbuja socialno vključenost, podporo mladim, generacijsko pomladitev in razvoj „pametnih vasi“ po vsem evropskem podeželju ter prispeva k ublažitvi odseljevanja.

(33)

Enakost med ženskami in moškimi je temeljno načelo Unije in vključevanje načela enakosti spolov je pomembno orodje za vključevanje tega načela v SKP. Zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti spodbujanju udeležbe žensk v socialno-ekonomskem razvoju podeželja, zlasti v kmetijstvu, pri čemer se podpira ključna vloga žensk. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da ocenijo položaj žensk v kmetijstvu in izzive obravnavajo v svojih strateških načrtih SKP. Enakost spolov bi morala biti sestavni del priprave, izvajanja in vrednotenja intervencij SKP. Države članice bi poleg tega morale okrepiti svoje zmogljivosti na področju vključevanja načela enakosti spolov in zbiranja podatkov, razčlenjenih po spolu.

(34)

Za stabilizacijo in diverzifikacijo podeželskega gospodarstva bi bilo treba podpirati tudi razvoj, zagon in ohranitev nekmetijskih podjetij. Kot je navedeno v sporočilu z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“, lahko nove podeželske vrednostne verige, kot so energija iz obnovljivih virov, razvijajoče se biogospodarstvo, krožno gospodarstvo in ekološki turizem, prinesejo dobre možnosti za rast in nova delovna mesta na podeželju, obenem pa prispevajo k ohranjanju naravnih virov. V zvezi s tem imajo lahko finančni instrumenti in uporaba jamstva EU na podlagi InvestEU, ki je bil vzpostavljen z Uredbo (EU) 2021/523 Evropskega parlamenta in Sveta (9), ključno vlogo pri zagotavljanju dostopa do financiranja ter krepitvi zmogljivosti kmetij in podjetij za rast. Na podeželju obstajajo zaposlitvene možnosti za zakonito prebivajoče državljane tretjih držav, ki v okviru strategij lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, spodbujajo njihovo družbeno in gospodarsko integracijo.

(35)

SKP bi morala še naprej zagotavljati prehransko varnost, ki bi morala pomeniti stalen dostop do zadostne, varne in hranljive hrane. Poleg tega bi morala prispevati k boljšemu odzivanju kmetijstva Unije na nove družbene zahteve glede hrane in zdravja, vključno s trajnostno kmetijsko proizvodnjo, bolj zdravo prehrano, dobrobitjo živali in zmanjšanjem živilskih odpadkov. SKP bi morala še naprej spodbujati proizvodnjo s posebnimi in dragocenimi značilnostmi, hkrati pa kmetom pomagati, da svojo proizvodnjo proaktivno prilagodijo tržnim signalom in povpraševanju potrošnikov.

(36)

Glede na obseg reforme, ki je potrebna za doseganje zasledovanih ciljev in odzivanje na izpostavljene pomisleke, je primerno, da se določi nov pravni okvir v eni sami uredbi, ki zajema podporo Unije, ki se financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) ter nadomešča ureditve, ki so zdaj določene v Uredbi (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (10) ter Uredbi (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (11).

(37)

Ta uredba bi morala določiti pravila, ki se uporabljajo za podporo Unije, ki se financira iz EKJS in EKSRP ter odobri v obliki vrst intervencij, podrobneje opredeljenih v strateških načrtih SKP, ki jih pripravijo države članice, Komisija pa jih odobri.

(38)

Da bi zagotovili, da Unija lahko spoštuje svoje mednarodne obveznosti glede domače podpore, določene v Sporazumu STO o kmetijstvu, bi bilo treba nekatere vrste intervencij, določene v tej uredbi, še naprej priglašati kot podporo v obliki „zelene škatle“, ki nima učinkov izkrivljanja trgovine ali učinkov na proizvodnjo ali pa so ti minimalni, ali kot podporo v obliki „modre škatle“ na podlagi programov omejevanja proizvodnje, tako da je izvzeta iz obveznosti zmanjšanja. Čeprav so določbe iz te uredbe za te vrste intervencij že skladne z zahtevami glede „zelene škatle“ iz Priloge 2 k Sporazumu STO o kmetijstvu ali zahtevami glede „modre škatle“ iz člena 6.5, bi bilo treba zagotoviti, da so intervencije, ki jih države članice v svojih strateških načrtih SKP načrtujejo za te vrste intervencij, še naprej skladne s temi zahtevami. Zlasti bi moralo biti posebno plačilo za bombaž v tej uredbi še naprej zasnovano tako, da bi se upoštevale določbe „modre škatle“.

(39)

Zagotoviti bi bilo treba, da so intervencije, tudi vezane dohodkovne podpore, skladne z mednarodnimi obveznostmi Unije. To vključuje zahteve iz Memoranduma o soglasju o oljnicah, sklenjenega med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Združenimi državami Amerike v okviru GATT (12), kot se uporablja po spremembah ločene osnovne površine Unije za oljnice zaradi spremenjene sestave Unije.

(40)

Informacije glede SKP in ocena njene smotrnosti na podlagi izvajanja strateških načrtov SKP se bodo upoštevale pri rednih ocenah Komisije glede skladnosti politik za trajnostni razvoj, vzpostavljenih na podlagi agende za trajnostni razvoj do leta 2030.

(41)

Na podlagi prejšnjega sistema navzkrižne skladnosti, ki se izvaja do leta 2022, sistem nove pogojenosti povezuje prejemanje celotne podpore SKP s tem, da kmetje in drugi upravičenci izpolnjujejo osnovne standarde na področju okolja, podnebnih sprememb, javnega zdravja, zdravja rastlin ter dobrobiti živali. Osnovni standardi v poenostavljeni obliki zajemajo seznam predpisanih zahtev ravnanja ter standardov za ohranjanje dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev zemljišč (v nadaljnjem besedilu: standardi DKOP). Ti osnovni standardi bi morali bolj upoštevati okoljske in podnebne izzive in novo okoljsko strukturo SKP ter tako zagotavljati višjo raven okoljskih in podnebnih ambicij, kot je določeno v sporočilu Komisije z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ ter večletnem finančnem okviru za leta 2021 do 2027, vzpostavljenem z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2020/2093 (13).

(42)

Namen pogojenosti je prispevati k razvoju trajnostnega kmetijstva s tem, da se upravičenci bolje zavedajo potrebe po upoštevanju navedenih osnovnih standardov. Prav tako naj bi prispevala k temu, da bi bila SKP bolj skladna s pričakovanji družbe, in sicer z izboljšanjem usklajenosti SKP s cilji na področju okolja, javnega zdravja, zdravja rastlin ter dobrobiti živali. Pogojenost bi morala biti sestavni del okoljske strukture SKP kot del izhodišča za bolj ambiciozne okoljske in podnebne zaveze ter bi se morala na splošno uporabljati po vsej Uniji. Države članice bi morale zagotoviti, da se uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne sankcije v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116 za kmete in druge upravičence, ki ne izpolnjujejo teh zahtev.

(43)

Namen okvira standardov DKOP je prispevati k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, reševanju izzivov, povezanih z vodo, ter varstvu in kakovosti tal in biotske raznovrstnosti. Okvir je treba okrepiti, da bi se upoštevale zlasti prakse, ki so določene do leta 2022 v okviru zelene komponente neposrednih plačil, blaženja podnebnih sprememb in potrebe po izboljšanju trajnostnosti kmetij in njihovega prispevka k biotski raznovrstnosti. Priznava se, da vsak od standardov DKOP prispeva k doseganju več ciljev. Za izvajanje okvira bi morale države članice določiti nacionalni standard za vsak standard, določen na ravni Unije, ob upoštevanju posebnih značilnosti zadevnega območja, vključno s stanjem tal in podnebnimi razmerami, obstoječih pogojev kmetovanja, kmetijskih praks, velikosti kmetije in struktur kmetijskih gospodarstev, rabe zemljišč ter posebnosti najbolj oddaljenih regij. Državam članicam bi moralo biti omogočeno določiti druge nacionalne standarde v zvezi z glavnimi cilji standardov DKOP, da se izboljša izpolnjevanje okoljskih in podnebnih ciljev okvira standardov DKOP. Glede na obstoječe prakse v okviru sistema ekološkega kmetovanja ekološkim kmetom ne bi smele biti naložene nobene dodatne zahteve v zvezi s kolobarjenjem. Poleg tega bi moralo državam članicam biti omogočeno, da v zvezi s standardi za kolobarjenje in minimalni delež ornega zemljišča za biotsko raznovrstnost razmislijo o nekaterih izjemah, da bi se izognile prevelikemu bremenu za manjše kmetije ali izključile nekatere kmetije, ki že izpolnjujejo cilj standardov DKOP, saj so v veliki meri pokrite s travinjem, neobdelanim zemljiščem ali stročnicami. Določiti bi bilo treba tudi izjemo za zahtevo po minimalnem deležu ornega zemljišča za biotsko raznovrstnost v primeru držav članic, ki so pretežno gozdnate.

(44)

Države članice morajo predpisane zahteve ravnanja v celoti izvajati, da bodo delovale na ravni kmetij in da se zagotovi enako obravnavanje kmetov. Da se zagotovi usklajenost pravil o pogojevanju pri krepitvi trajnostnosti politike, bi morale predpisane zahteve ravnanja zajemati glavno zakonodajo Unije na področju okolja, javnega zdravja, zdravja rastlin ter dobrobiti živali, kot je izvedena na nacionalni ravni, ki posameznim kmetom in drugim upravičencem nalaga natančne obveznosti, vključno z obveznostmi iz Direktive Sveta 92/43/EGS (14) in Direktive 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta (15) ali Direktive Sveta 91/676/EGS (16). Da bi sprejeli nadaljnje ukrepe na podlagi skupne izjave Evropskega parlamenta in Sveta, priložene k Uredbi (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (17), bi morale biti zadevne določbe Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta (18) in Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta (19) vključene kot predpisane zahteve ravnanja v področje uporabe pogojevanja, seznam DKOP pa bi bilo treba ustrezno prilagoditi.

(45)

Da bi prispevali k razvoju družbeno trajnostnega kmetijstva, s tem da bi upravičenci do podpore SKP bolje poznali zaposlitvene in socialne standarde, bi bilo treba uvesti nov mehanizem, ki bi vključeval socialna vprašanja.

(46)

Tak mehanizem bi moral povezati prejemanje celotnih neposrednih plačil SKP kot tudi plačil za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, plačil za naravne ali druge omejitve, značilne za posamezno območje, in plačil za slabosti, značilne za posamezno območje, ki izhajajo iz nekaterih obveznih zahtev s tem, da kmetje in drugi upravičenci izpolnjujejo osnovne standarde v zvezi z delovnimi in zaposlitvenimi pogoji za delavce na kmetiji ter v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, zlasti nekatere standarde na podlagi Direktive Sveta 89/391/EGS (20) ter direktiv 2009/104/ES (21) in (EU) 2019/1152 (22) Evropskega parlamenta in Sveta. Komisija bi morala do leta 2025 oceniti izvedljivost vključitve člena 7(1) Uredbe (EU) št. 492/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (23) in po potrebi predlagati zadevno zakonodajo.

(47)

Države članice bi morale zagotoviti, da se za kmete in druge upravičence, ki ne izpolnjujejo teh standardov uporabljajo sorazmerne, učinkovite in odvračilne sankcije v skladu z Uredbo (EU) 2021/2116. Zaradi načela neodvisnosti sodstva pravosodnim sistemom ni mogoče naložiti posebnih zahtev v zvezi s tem, kako se sprejemajo odločbe in obsodbe, razen tega, kar je določeno v zakonodaji, na kateri temeljijo odločbe in obsodbe.

(48)

Da bi se spoštovala pravica držav članic, da opredelijo temeljna načela svojih socialnih sistemov in sistemov dela, bi bilo treba pri vzpostavljanju mehanizma socialne pogojenosti ustrezno upoštevati različne nacionalne okvire. Zato bi bilo treba upoštevati izbiro držav članic, kar zadeva načine izvrševanja, kolektivna pogajanja in vlogo socialnih partnerjev, kadar je potrebno, tudi pri izvajanju direktiv na socialnem področju in področju zaposlovanja. Spoštovati bi se morali nacionalni modeli trga dela in avtonomija socialnih partnerjev. Ta uredba socialnim partnerjem ali državam članicam ne bi smela nalagati nobenih obveznosti glede izvrševanja ali nadzora na področjih, za katera so v skladu z nacionalnimi modeli trga dela odgovorni socialni partnerji.

(49)

Zaradi kompleksnosti vzpostavitve sistemov na nacionalni ravni, s katerimi se upoštevata avtonomija in specifičnost nacionalnih sistemov, bi države članice morale imeti možnost, da socialno pogojenost uvedejo pozneje, vsekakor pa najpozneje od 1. januarja 2025.

(50)

Države članice bi morale zagotoviti, da so storitve kmetijskega svetovanja prilagojene različnim vrstam proizvodnje, da bi se izboljšala trajnostno upravljanje in splošna uspešnost kmetijskih gospodarstev in podeželskih podjetij, pri čemer bi bila zajeta gospodarska, okoljska in socialna razsežnost, ter da bi se opredelile potrebne izboljšave, kar zadeva vse ukrepe na ravni kmetij, določene v strateških načrtih SKP, vključno z digitalizacijo. Storitve kmetijskega svetovanja bi morale kmetom in drugim upravičencem do podpore v okviru SKP pomagati, da bi se bolj zavedali razmerja med upravljanjem s kmetijskimi gospodarstvi in upravljanjem z zemljišči na eni strani ter nekaterimi standardi, zahtevami in informacijami, vključno z okoljskimi in podnebnimi, na drugi strani. Seznam slednjih vključuje standarde, ki se uporabljajo ali so potrebni za kmete in druge upravičence do podpore v okviru SKP, vključno z zadrugami, ter so določeni v strateškem načrtu SKP, pa tudi standarde, ki izhajajo iz zakonodaje o vodi, trajnostni rabi pesticidov in upravljanju hranil ter pobud za boj proti mikrobni odpornosti. Na voljo bi moralo biti tudi svetovanje glede obvladovanja tveganj in podpore za inovacije za pripravo in izvajanje nastajajočih projektov operativnih skupin EIP, ob hkratnem zajetju in izkoriščanju inovativnih idej na lokalni ravni. Za večjo kakovost in učinkovitost svetovanja bi morale države članice vse javne in zasebne svetovalce in svetovalne mreže vključiti v sisteme znanja in inovacij v kmetijstvu (AKIS), da bi lahko zagotavljale najnovejše tehnološke in znanstvene informacije, pridobljene z raziskavami in inovacijami.

(51)

Da bi podprli tako agronomsko kot okoljsko uspešnost kmetij, bi se morale s pomočjo namenskega elektronskega orodja za trajnostnost kmetij, ki ga države članice dajo na voljo posameznim kmetom, zagotavljati informacije o upravljanju hranil, s poudarkom na dušiku in fosfatu, saj lahko ti dve hranili z okoljskega vidika predstavljata posebne izzive in jima je zato treba nameniti posebno pozornost. Orodje za trajnostnost kmetij bi moralo zagotavljati podporo pri odločanju na kmetiji. Da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje med kmeti in po vsej Uniji, bi morala Komisija imeti možnost, da državam članicam pomaga pri zasnovi orodja za trajnostnost kmetij.

(52)

Za boljše informiranje kmetov in svetovanje glede njihovih obveznosti, ki jih imajo do svojih delavcev v zvezi s socialno razsežnostjo SKP, bi jih bilo treba v okviru storitev kmetijskega svetovanja informirati o zahtevah po pisnem zagotavljanju informacij iz člena 4 Direktive (EU) 2019/1152 ter o zdravstvenih in varnostnih standardih, ki veljajo za kmetije.

(53)

Da bi zagotovili pravičnejšo porazdelitev dohodkovne podpore, bi morale države članice imeti možnost, da omejijo ali zmanjšajo zneske neposrednih plačil, ki presegajo določeno zgornjo mejo, sledeči znesek pa bodisi uporabiti za nevezana neposredna plačila in prednostno za dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost bodisi prenesti na EKSRP. Da bi se izognili negativnim vplivom na zaposlovanje, bi morale države članice imeti možnost, da pri uporabi mehanizma upoštevajo delo.

(54)

Da se prepreči prekomerno upravno breme, ki ga povzroči upravljanje številnih plačil majhnih zneskov, in zagotovi učinkovit prispevek podpore k doseganju ciljev SKP, h katerim prispevajo neposredna plačila, bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti zahteve glede minimalne površine ali minimalnega zneska, povezanega s podporo, za prejemanje neposrednih plačil. Kadar se države članice odločijo, da bodo odobrile z živalmi povezano dohodkovno podporo, ki se plača po živali, bi morale vedno določiti prag v smislu minimalnega zneska, da ne bi kaznovale kmetov, ki so upravičeni do te podpore, katerih površina pa ne dosega zadevnega praga. Zaradi zelo specifične strukture kmetovanja na manjših egejskih otokih bi morala imeti Grčija možnost, da odloči, ali naj se na tem območju uporablja minimalni prag.

(55)

Zaradi pomembnosti sodelovanja kmetov v instrumentih za obvladovanje tveganj bi države članice morale imeti možnost, da dodelijo določen odstotek neposrednih plačil za podporo prispevkom kmetov k takim instrumentom.

(56)

Da bi zagotovili minimalno raven kmetijske dohodkovne podpore za vse aktivne kmete in izpolnili cilj, določen v členu 39(1), točka (b), PDEU, namreč kmetijski skupnosti zagotoviti primeren življenjski standard, bi bilo treba letno nevezano plačilo na površino določiti kot vrsto intervencije „osnovna dohodkovna podpora za trajnostnost“. Za boljšo ciljno usmerjenost te podpore bi moralo biti mogoče zneske plačil diferencirati po skupinah ozemelj na podlagi socialno-ekonomskih ali agronomskih razmer ali jih zmanjšati ob upoštevanju drugih intervencij. Da bi preprečili motnje za dohodke kmetov, bi morale države članice imeti možnost, da se odločijo, da bodo osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost izvajale na podlagi plačilnih pravic. V tem primeru bi morala biti vrednost plačilnih pravic pred kakršno koli nadaljnjo konvergenco sorazmerna z njihovo vrednostjo, določeno v okviru shem osnovnega plačila na podlagi Uredbe (EU) št. 1307/2013, pri čemer se upoštevajo tudi plačila za kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Države članice bi poleg tega morale doseči nadaljnjo konvergenco, da bi se še naprej postopoma odmikale od preteklih vrednosti.

(57)

Države članice bi morale pri zagotavljanju nevezanih neposrednih plačil, ki temeljijo na sistemu plačilnih pravic, še naprej upravljati nacionalno rezervo ali rezerve na skupino ozemelj. Take rezerve bi bilo treba prednostno uporabljati za mlade kmete in nove kmete. Za zagotovitev nemotenega delovanja sistema so potrebna tudi pravila o uporabi in prerazporeditvah plačilnih pravic.

(58)

Male kmetije so še vedno temelj kmetijstva Unije, saj imajo ključno vlogo pri podpiranju zaposlovanja na podeželju in prispevajo k teritorialnemu razvoju. Da bi spodbujali bolj uravnoteženo porazdelitev podpore in zmanjšali upravno breme za upravičence do majhnih zneskov, bi morale države članice imeti možnost, da zasnujejo specifično intervencijo za male kmete, ki bi nadomestila druge intervencije neposrednih plačil. Za zagotovitev boljše ciljne usmerjenosti te podpore bi bilo treba omogočiti diferenciacijo plačila. Da se malim kmetom omogoči izbira sistema, ki najbolj ustreza njihovim potrebam, bi moralo biti sodelovanje kmetov pri intervenciji prostovoljno.

(59)

Glede na navedeno potrebo po spodbujanju bolj uravnotežene porazdelitve podpore malim in srednje velikim kmetijskim gospodarstvom na viden in merljiv način bi morale države članice izvajati dopolnilno prerazporeditveno dohodkovno podporo za trajnostnost in za to podporo nameniti vsaj 10 % zneska za neposredna plačila. Da bi se omogočila boljša ciljna usmerjenost te dopolnilne podpore in glede na razlike v strukturi kmetij po vsej Uniji, bi države članice morale imeti možnost, da določijo različne zneske dopolnilne podpore za različne razpone hektarjev ter diferencirajo podporo po regionalni ravni ali po istih skupinah ozemelj, kot je določeno v njihovih strateških načrtih SKP za osnovno dohodkovno podporo za trajnostnost.

(60)

Države članice so odgovorne za zagotavljanje ciljne porazdelitve neposrednih plačil in okrepitev dohodkovne podpore za tiste, ki jo najbolj potrebujejo. K doseganju tega cilja lahko učinkovito prispevajo različni instrumenti, ki so na voljo državam članicam, vključno z omejevanjem in postopnim zniževanjem, ter intervencije, kot sta dopolnilna prerazporeditvena dohodkovna podpora za trajnostnost in plačilo za male kmete. Pregled prizadevanj držav članic v zvezi s tem bi moral biti prikazan v zadevnem strateškem načrtu SKP. Na podlagi potreb po pravičnejši porazdelitvi neposrednih plačil, vključno s potrebami na podlagi specifične strukture kmetij, bi morale imeti države članice možnost, da se odločijo za uporabo obveznega prerazporeditvenega plačila in ustreznega minimalnega odstotka ali za druge ustrezne ukrepe, vključno s prerazporeditvenim plačilom v nižjem odstotku.

(61)

Vzpostavitev in razvoj novih gospodarskih dejavnosti v kmetijskem sektorju s strani mladih kmetov sta finančno zahtevna, kar bi bilo treba upoštevati pri zasnovi strategije intervencij za dodelitev in ciljno usmerjanje neposrednih plačil. Ta razvoj je ključnega pomena za konkurenčnost kmetijskega sektorja v Uniji, zato bi moralo biti državam članicam dovoljeno, da določijo dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete. Ta vrsta intervencije bi morala mladim kmetom zagotoviti dodatno dohodkovno podporo po začetni vzpostavitvi. Države članice bi morale imeti možnost, da se na podlagi ocene svojih potreb odločijo za metodo izračuna plačila, bodisi na hektar bodisi v obliki pavšalnega zneska, in po možnosti omejeno na največje število hektarjev. Ker bi moralo to plačilo zajemati le začetno obdobje opravljanja dejavnosti, bi se moralo odobriti le za maksimalno obdobje po vložitvi vloge za pomoč in kmalu po začetni vzpostavitvi. Kadar se plačilo izplačuje tudi po letu 2027, bi morale države članice zagotoviti, da se za obdobje po tem letu ne bodo ustvarila pravna pričakovanja upravičencev.

(62)

SKP bi morala zagotoviti, da države članice okrepijo doseganje okoljskih ciljev ob upoštevanju lokalnih potreb in dejanskih razmer kmetov. Države članice bi morale v okviru neposrednih plačil v svojem strateškem načrtu SKP vzpostaviti sheme za podnebje in okolje, pri katerih bi kmetje prostovoljno sodelovali in ki bi morale biti v celoti usklajene z drugimi ustreznimi intervencijami. Države članice bi jih morale določiti kot plačilo, odobreno bodisi za spodbujanje in poplačilo zagotavljanja javnih dobrin s kmetijskimi praksami, ki ugodno vplivajo na okolje in podnebje, ali kot nadomestilo za izvajanje teh praks. V obeh primerih bi morale stremeti k povečanju okoljske in podnebne uspešnosti SKP in bi morale biti zato zasnovane tako, da bi presegle obvezne zahteve, ki jih že določa sistem pogojenosti.

(63)

Za zagotovitev učinkovitosti bi morale sheme za podnebje in okolje praviloma zajemati vsaj dve področji ukrepanja v zvezi s podnebjem, okoljem, dobrobitjo živali in bojem proti mikrobni odpornosti. Iz istega razloga – medtem ko bi moralo nadomestilo temeljiti na nastalih stroških, izgubi dohodka in transakcijskih stroških, ki izhajajo iz kmetijskih praks, za katere so bile prevzete obveznosti, ob upoštevanju ciljnih vrednosti, določenih v okviru shem za podnebje in okolje, – morajo plačila, ki dopolnjujejo osnovno dohodkovno podporo, odražati raven ambicioznosti praks, za katere so bile prevzete obveznosti. Države članice bi morale imeti možnost, da vzpostavijo sheme za podnebje in okolje za kmetijske prakse, ki jih kmetje izvajajo na kmetijskih zemljiščih, zlasti kmetijske dejavnosti, pa tudi nekatere prakse, ki sežejo prek kmetijskih dejavnosti. Te prakse lahko vključujejo okrepljeno upravljanje trajnih pašnikov in krajinskih značilnosti, ponovno namakanje šotišč, paludikulturo in ekološko kmetovanje.

(64)

Ekološko kmetovanje, ki ga ureja Uredba (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta (24), je sistem kmetovanja, ki lahko znatno prispeva k doseganju več specifičnih ciljev SKP in zlasti k njenim specifičnim okoljskim in podnebnim ciljem. Glede na pozitivne učinke ekološkega kmetovanja na okolje in podnebje bi morale države članice pri vzpostavitvi shem za podnebje in okolje za kmetijske prakse imeti možnost, da razmislijo zlasti o ekološkem kmetovanju in v tem okviru ocenijo raven podpore, ki je potrebna za kmetijska zemljišča, ki se upravljajo v okviru sheme za ekološko kmetovanje.

(65)

Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da vzpostavijo sheme za podnebje in okolje kot „sheme na začetni ravni“ kot pogoj za kmete, da prevzamejo ambicioznejše okoljske in podnebne obveznosti in obveznosti v zvezi z dobrobitjo živali v okviru razvoja podeželja. Za zagotovitev poenostavitve bi moralo biti državam članicam omogočeno, da vzpostavijo razširjene sheme za podnebje in okolje. Državam članicam bi moralo biti tudi omogočeno, da vzpostavijo sheme za podnebje in okolje za podpiranje praks na področju dobrobiti živali in boja proti mikrobni odpornosti.

(66)

Za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev med kmeti bi bilo treba določiti najvišja dodeljena sredstva za vezano dohodkovno podporo v okviru neposrednih plačil, ki jih države članice smejo odobriti, da bi se izboljšala konkurenčnost, trajnostnost ali kakovost pri nekaterih sektorjih in proizvodnjah, ki so posebej pomembni iz socialnih, ekonomskih ali okoljskih razlogov in se spopadajo z določenimi težavami. Države članice bi morale pri zasnovi teh intervencij upoštevati njihov morebitni vpliv na notranji trg.

(67)

Ker je splošno znano, da se pridelava beljakovinskih rastlin v Uniji sooča z resnimi težavami, takih težav ni treba dokazati v primeru vezanih intervencij dohodkovne podpore, namenjenih tem pridelkom. Državam članicam bi bilo treba dovoliti, da dodatni del svojega najvišjega zneska, ki je na voljo za neposredna plačila, uporabijo za odobritev vezane dohodkovne podpore, zlasti za podporo pridelave beljakovinskih rastlin, da bi zmanjšali primanjkljaj Unije na tem področju. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da podprejo mešanico stročnic in trav v okviru vezane dohodkovne podpore, dokler v mešanici prevladujejo stročnice.

(68)

V skladu s cilji iz Protokola št. 4 o bombažu, ki je priložen Aktu o pristopu iz leta 1979, je treba ohraniti „posebno plačilo za kmetijsko rastlino“ na upravičeni hektar, povezano s pridelavo bombaža, pa tudi podporo za medpanožne organizacije v regijah, ki proizvajajo bombaž. Ker pa so dodeljena proračunska sredstva za bombaž fiksna in se ne morejo uporabljati za druge namene ter ker sta Pogodbi pravna podlaga za izvajanje posebnega plačila za kmetijsko rastlino, plačilo za bombaž ne bi smelo biti del intervencij, odobrenih v strateškem načrtu SKP in ne bi smelo biti odvisno od potrditve smotrnosti in vključeno v pregled smotrnosti. Zato bi bilo treba določiti posebna pravila in odstopanja od te uredbe in Uredbe (EU) 2021/2116. Zaradi doslednosti je primerno, da so določena v tej uredbi.

(69)

Da bi prispevali k doseganju ciljev SKP in okrepili sinergije z drugimi instrumenti SKP, so potrebne vrste intervencij v nekaterih sektorjih. V skladu z modelom izvajanja bi bilo treba na ravni Unije določiti minimalne zahteve glede vsebine in ciljev takih vrst intervencij v nekaterih sektorjih, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu ter preprečili neenako in nepravično konkurenco. Države članice bi morale upravičiti njihovo vključitev v svoje strateške načrte SKP in zagotoviti skladnost z drugimi intervencijami na sektorski ravni. Široke vrste intervencij, ki jih je treba vzpostaviti na ravni Unije, bi bilo treba določiti za sektorje sadja in zelenjave, vina, čebelarskih proizvodov, oljčnega olja in namiznih oljk ter hmelja in za druge sektorje izmed sektorjev iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (25) in sektorjev, ki zajemajo proizvode, ki jih je treba navesti v Prilogi k tej uredbi, za katere velja, da ima vzpostavitev specifičnih intervencij ugodne učinke na doseganje nekaterih ali vseh splošnih in specifičnih ciljev SKP, ki naj bi jih dosegli s to uredbo. Zlasti glede na primanjkljaj Unije v zvezi z rastlinskimi beljakovinami in okoljske koristi, ki jih prinaša njihova pridelava, bi bilo treba stročnice vključiti med proizvode, navedene v navedeni prilogi, ob upoštevanju seznama STO za oljnice v EU, te koristi pa bi bilo treba kmetom promovirati med drugim v okviru storitev kmetijskega svetovanja.

(70)

Potrebna so nacionalna finančna sredstva ali druge omejitve v obliki zgornjih vrednosti, da bi ohranili specifičnost intervencije in olajšali programske intervencije za čebelarske proizvode, vino, oljčno olje in namizne oljke, hmelj in druge sektorje, ki se opredelijo v tej uredbi. Da pa ne bi ogrozili doseganja ciljev vrst intervencije v sektorju sadja in zelenjave, se v skladu s trenutnim pristopom ne bi smele uporabiti nobene finančne omejitve. Kadar države članice v svoje strateške načrte SKP uvedejo podporo za vrste intervencij v „drugih sektorjih“, bi se morala ustrezna dodeljena finančna sredstva odšteti od dodeljenih sredstev za neposredna plačila zadevne države članice, da bi ostala finančno nevtralna. Kadar se država članica odloči, da ne bo izvajala specifičnih intervencij v sektorju za hmelj ali sektorju za oljčno olje in namizne oljke, bi bilo treba s tem povezana dodeljena sredstva za zadevno državo članico dati na voljo kot dodatna dodeljena sredstva za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil.

(71)

Pri intervencijah za razvoj podeželja so načela določena na ravni Unije, zlasti glede osnovnih zahtev za države članice, kar zadeva uporabo meril za izbor. Vendar bi morale države članice imeti široko diskrecijsko pravico za določitev posebnih pogojev glede na svoje potrebe. Vrste intervencij za razvoj podeželja vključujejo plačila za okoljske, podnebne in druge upravljavske obveznosti, ki bi jih morale države članice podpirati na svojem celotnem ozemlju v skladu s svojimi specifičnimi nacionalnimi, regionalnimi ali lokalnimi potrebami. Države članice bi morale plačila odobriti kmetom in drugim upravljavcem zemljišč, ki prostovoljno prevzamejo upravljavske obveznosti, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje ter varstvu in izboljšanju okolja, vključno s kakovostjo in količino vode, kakovostjo zraka, tlemi, biotsko raznovrstnostjo in ekosistemskimi storitvami, tudi prostovoljnimi zavezami v okviru omrežja Natura 2000 in podporo za gensko raznovrstnost. Podpora v okviru plačil za upravljavske obveznosti se lahko odobri tudi v obliki integriranih ali kooperativnih pristopov pod lokalnim vodstvom in intervencij na podlagi rezultatov.

(72)

Podpora za upravljavske obveznosti lahko zlasti vključuje premije za ekološko kmetovanje za vzdrževanje ekološko obdelanih zemljišč in prehod nanje. Države članice bi morale na podlagi poglobljene analize ekološkega sektorja in ob upoštevanju ciljev, ki jih nameravajo doseči v zvezi z ekološko pridelavo, razmisliti o tem, da bi pod upravljavske obveznosti štele ekološko kmetovanje v skladu s svojimi posebnimi teritorialnimi potrebami, dodeliti podporo za povečanje deleža kmetijskih zemljišč, ki se upravljajo v okviru sheme za ekološko kmetovanje, in zagotoviti, da dodeljena sredstva ustrezajo pričakovani rasti ekološke pridelave. Podpora za upravljavske obveznosti bi lahko vključevala tudi plačila za druge vrste intervencij, ki podpirajo okolju prijazne sisteme pridelave, kot so agroekologija, ohranitveno kmetijstvo in integrirana pridelava; gozdarsko-okoljske in podnebne storitve ter ohranjanje gozdov; premije za gozdove in vzpostavitev kmetijsko-gozdarskih sistemov; dobrobit živali; ohranjanje, trajnostno rabo in razvoj genskih virov, zlasti s tradicionalnimi metodami gojenja. Državam članicam bi moralo biti omogočeno, da v okviru te vrste intervencije razvijejo druge sheme glede na svoje potrebe. Ta vrsta plačila bi morala zajemati le dodatne stroške in izpad dohodka, ki so posledica obveznosti, ki presegajo izhodiščne obvezne standarde in zahteve, določene v pravu Unije in nacionalnem pravu, ter pogojenost, določeno v strateškem načrtu SKP. Obveznosti, povezane s to vrsto intervencije, bi moralo biti mogoče prevzeti za vnaprej določeno letno ali večletno obdobje in bi lahko presegale sedem let, kadar je to ustrezno utemeljeno.

(73)

Intervencije na področju gozdarstva bi morale prispevati k izvajanju Sporočila Komisije z dne 16. julija 2021 z naslovom „Nova strategija EU za gozdove za leto 2030“ in po potrebi k razširitvi uporabe kmetijsko-gozdarskih sistemov. Temeljiti bi morale na nacionalnih ali podnacionalnih gozdnih programih ali enakovrednih instrumentih držav članic, ki bi morali temeljiti na obveznostih, ki izhajajo iz Uredbe (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta (26), in obveznostih, sprejetih na ministrskih konferencah o varstvu gozdov v Evropi. Intervencije bi morale temeljiti na načrtih za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ali enakovrednih instrumentih, ki ustrezno upoštevajo potencial gozdov za shranjevanje in sekvestracijo ogljika iz ozračja ob hkratnem izboljšanju zaščite biotske raznovrstnosti, ter bi lahko obsegale razvoj gozdnih območij in trajnostno gospodarjenje z gozdovi, vključno s pogozdovanjem zemljišč, preprečevanjem požarov ter vzpostavitvijo in obnovo kmetijsko-gozdarskih sistemov; varstvo, obnovo in izboljšanje gozdnih virov ob upoštevanju potreb po prilagajanju; naložbe za zagotavljanje in krepitev ohranjanja in odpornosti gozdov ter zagotavljanje gozdnih ekosistemskih in podnebnih storitev ter ukrepe in naložbe v podporo energiji iz obnovljivih virov in biogospodarstvu.

(74)

Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da za zagotavljanje primernega dohodka in odpornega kmetijskega sektorja po vsem ozemlju Unije odobrijo podporo kmetom na območjih z naravnimi in drugimi omejitvami, značilnimi za posamezno območje, vključno z gorskimi in otoškimi območji. Glede plačil za območja z naravnimi in drugimi posebnimi omejitvami bi bilo treba še naprej uporabljati določitev na podlagi člena 32 Uredbe (EU) št. 1305/2013.

(75)

Da bi SKP lahko zagotovila večjo dodano vrednost Unije za okolje in okrepila svoje sinergije s financiranjem naložb v naravo in biotsko raznovrstnost, je potreben ločen ukrep, s katerim bi se upravičencem zagotovilo nadomestilo za slabosti, povezane z izvajanjem omrežja Natura 2000, vzpostavljenega z Direktivo 92/43/EGS in Direktivo 2000/60/ES. Kmetom in gozdnim posestnikom bi bilo zato treba še naprej odobriti podporo, da bi lažje premagovali specifične slabosti, ki izhajajo iz izvajanja direktiv 92/43/EGS in 2009/147/ES, ter da bi pripomogli k učinkovitemu upravljanju območij Natura 2000. Kmetom bi bilo treba zagotoviti tudi podporo za lažje premagovanje slabosti na območjih povodij, ki izhajajo iz izvajanja Direktive 2000/60/ES. Podpora bi morala biti vezana na posebne zahteve, opisane v strateških načrtih SKP, ki presegajo zadevne obvezne standarde in zahteve. Države članice bi morale tudi zagotoviti, da plačila kmetom ne bodo povzročila dvojnega financiranja iz shem za podnebje in okolje, obenem pa v strateških načrtih SKP omogočiti dovolj prožnosti za lažje dopolnjevanje med različnimi intervencijami. Poleg tega bi morale države članice pri celotni zasnovi svojih strateških načrtov SKP upoštevati specifične potrebe območij Natura 2000.

(76)

Za uresničevanje ciljev SKP bi si bilo treba prizadevati tudi s podporo za naložbe, tako proizvodne kot neproizvodne, na kmetiji in zunaj kmetije. Take naložbe lahko med drugim zadevajo infrastrukturo, povezano z razvojem, modernizacijo ali prilagajanjem kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam, vključno z dostopom do kmetijskih in gozdnih zemljišč, komasacijami in izboljšanjem zemljišč, kmetijsko-gozdarskimi praksami ter oskrbo in varčevanjem z energijo in vodo. Zajema lahko tudi naložbe v obnovitev kmetijskega ali gozdarskega potenciala po naravnih nesrečah, slabih vremenskih razmerah ali katastrofah, vključno s požari, neurji, poplavami, škodljivimi organizmi in boleznimi. Da bi zagotovili usklajenost strateških načrtov SKP s cilji Unije ter enake konkurenčne pogoje med državami članicami, bi bilo v to uredbo treba vključiti negativni seznam vrst naložb. Države članice bi morale čim bolje izkoristiti razpoložljiva sredstva za naložbe, tako da podporo za naložbe uskladijo z ustreznimi pravili Unije na področju okolja in dobrobiti živali.

(77)

Zlasti mladi kmetje morajo posodobiti svoje kmetije, da bodo dolgoročno sposobne preživetja. V prvih letih opravljanja dejavnosti pa se pogosto soočajo z majhnim prometom. Zato je pomembno, da države članice olajšujejo in dajejo prednost naložbenim intervencijam, ki jih izvajajo mladi kmetje. V ta namen bi državam članicam moralo biti dovoljeno, da v svojih strateških načrtih SKP določijo višje stopnje podpore in druge prednostne pogoje za naložbe v kmetijska gospodarstva mladih kmetov. Poleg tega bi državam članicam moralo biti dovoljeno, da malim kmetijam namenijo večjo podporo za naložbe.

(78)

Države članice bi morale pri zagotavljanju podpore za naložbe zlasti upoštevati horizontalni cilj modernizacije kmetijstva in podeželja s spodbujanjem in razširjanjem znanja, inovacij in digitalizacije v kmetijstvu in na podeželju ter s spodbujanjem njihovega prevzemanja. Podporo za naložbe v namestitev digitalnih tehnologij v kmetijstvu, gozdarstvu in na podeželju, kot so naložbe v precizno kmetovanje, pametne vasi, podeželska podjetja in infrastrukturo informacijske in komunikacijske tehnologije, bi bilo treba vključiti v strateški načrt SKP v okviru opisa, kako bodo ti načrti prispevali k horizontalnemu cilju.

(79)

Ob upoštevanju cilja Unije glede dobrega stanja vodnih teles in potrebo po tem, da so naložbe skladne z zadevnim ciljem, je pomembno določiti pravila glede podpore za modernizacijo in razvoj namakalne infrastrukture, da uporaba vode v kmetijstvu ne bi ogrozila tega cilja.

(80)

Ker je treba zmanjšati naložbeno vrzel v kmetijskem sektorju Unije in izboljšati dostop do financiranja za prednostne skupine, zlasti mlade kmete in nove kmete z višjimi profili tveganja, bi bilo treba spodbujati uporabo jamstva EU v okviru InvestEU ter kombiniranje nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti. Ker se uporaba finančnih instrumentov po državah članicah znatno razlikuje zaradi razlik v dostopu do finančnih sredstev, razvoju bančnega sektorja, prisotnosti tveganega kapitala, seznanjenosti javnih uprav in obsegu morebitnih upravičencev, bi morale države članice v svojih strateških načrtih SKP določiti ustrezne ciljne vrednosti, upravičence, prednostne pogoje in druga možna pravila o upravičenosti.

(81)

Mladi kmetje, novi kmetje in drugi novi udeleženci se še vedno soočajo z znatnimi ovirami v zvezi z dostopom do zemljišč, visokimi cenami ali dostopom do posojil. Njihova podjetja bolj ogroža nestanovitnost cen - tako za surovine kot pridelek - in nujno potrebujejo usposabljanje na področju podjetniških znanj in spretnosti ter znanj in spretnosti s področja preprečevanja in obvladovanja tveganj. Zato je bistveno, da se nadaljuje podpora za vzpostavitev novih podjetij in novih kmetij. Državam članicam bi moralo biti dovoljeno, da v svojih strateških načrtih SKP določijo prednostne pogoje za finančne instrumente za mlade kmete, nove kmete in druge nove udeležence. Najvišji znesek pomoči za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in zagon podeželskih podjetij bi bilo treba povečati na največ 100 000 EUR, do katerega se lahko dostopa tudi prek podpore v obliki finančnega instrumenta ali v kombinaciji z njo.

(82)

Glede na potrebo po zagotavljanju ustreznih instrumentov za obvladovanje tveganj bi bilo treba podporo za pomoč kmetom pri upravljanju njihove proizvodnje in obvladovanju dohodkovnih tveganj ohraniti in jo razširiti v okviru EKSRP. Zlasti bi bilo treba ohraniti možnost uporabe zavarovalnih premij in vzajemnih skladov, vključno z instrumentom za stabilizacijo dohodka, vendar bi bilo treba dati na voljo tudi podporo za druge instrumente za obvladovanje tveganj. Poleg tega bi morale biti vse vrste instrumentov za obvladovanje tveganj zasnovane tako, da bi lahko krile proizvodna ali dohodkovna tveganja in bi se jih lahko ciljno usmerilo tudi v kmetijske sektorje ali območja, kjer je to potrebno. Države članice bi morale imeti možnost, da uporabijo poenostavljene postopke, na primer da se za izračun proizvodnje in dohodka kmeta oprejo na kazalnike, pri tem pa zagotovijo, da se instrumenti ustrezno odzivajo na uspešnost posameznih kmetov in ne ustvarjajo čezmernih nadomestil za izgube.

(83)

Podpora bi morala omogočati vzpostavitev in izvajanje sodelovanja med vsaj dvema subjektoma z namenom doseganja ciljev SKP. Moralo bi biti mogoče, da taka podpora vključuje vse vidike tega sodelovanja, kot so vzpostavitev shem kakovosti ter dejavnosti informiranja in promocije za sheme kakovosti; skupni okoljski in podnebni ukrepi; spodbujanje kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov; pilotni projekti; projekti operativne skupine v okviru projektov lokalnega razvoja EIP, pametne vasi, klubi kupcev in kmetijske strojne zadruge; partnerstva kmetij; načrti za gospodarjenje z gozdovi; mreže in grozdi; socialno kmetijstvo; kmetijstvo s podporo skupnosti; ukrepi v okviru LEADER ter ustanavljanje skupin proizvajalcev in organizacij proizvajalcev ter drugih oblik sodelovanja, ki se štejejo kot nujne za doseganje specifičnih ciljev SKP.

(84)

Pomembno je podpreti priprave za določene vrste sodelovanja, zlasti za operativne skupine EIP, skupine LEADER in strategije za pametne vasi.

(85)

V sporočilu z naslovom „Prihodnost preskrbe s hrano in kmetijstva“ je kot horizontalni cilj nove SKP navedena izmenjava znanja in osredotočenost na inovacije. SKP bi morala še naprej podpirati interaktivni inovacijski model, ki krepi sodelovanje med akterji, da bi kar najbolje izkoristili dopolnilno znanje in posledično širili rešitve, ki so pripravljene za uporabo v praksi. Storitve kmetijskega svetovanja bi bilo treba okrepiti v okviru AKIS. Strateški načrt SKP bi moral zagotavljati informacije o tem, kako bodo sodelovali svetovalci, raziskovalci in nacionalna mreža SKP. Vsaka država članica ali, kot je ustrezno, regija bi morala imeti možnost, da za okrepitev svojega AKIS in v skladu s svojim strateškim pristopom AKIS financira številne ukrepe, namenjene izmenjavi znanja in inovacijam, pa tudi pomaga kmetom pri oblikovanju strategij na ravni kmetije za povečanje odpornosti njihovih kmetijskih gospodarstev, pri čemer bi uporabila vrste intervencij, oblikovane v tej uredbi. Poleg tega bi vsaka država članica morala oblikovati strategijo za razvoj digitalnih tehnologij in uporabo teh tehnologij, da bi pokazala, kako se bo spodbujala digitalizacija v kmetijstvu in na podeželju.

(86)

EKJS bi moral še naprej financirati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in vrste intervencij v nekaterih sektorjih, EKSRP pa bi moral še naprej financirati vrste intervencij za razvoj podeželja. Pravila za finančno upravljanje SKP bi bilo treba določiti ločeno za oba sklada in za dejavnosti, ki jih podpira vsak od njiju, pri čemer bi bilo treba upoštevati, da novi model izvajanja državam članicam omogoča večjo prožnost in več subsidiarnosti pri doseganju svojih ciljev. Vrste intervencij na podlagi te uredbe bi morale zajemati obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2027.

(87)

Podpora za neposredna plačila na podlagi strateških načrtov SKP bi morala biti odobrena v okviru nacionalnih dodeljenih sredstev, ki se določijo s to uredbo. Pri teh nacionalnih dodeljenih sredstvih bi se moralo upoštevati nadaljevanje sprememb, pri čemer se dodeljena sredstva državam članicam z najnižjo ravnijo podpore na hektar postopno povečujejo, da se zapolni 50 % vrzeli do 90 % povprečja Unije. Da bi upoštevali zmanjšanje mehanizma plačil in uporabo iz tega izhajajoče vrednosti v državi članici, bi bilo treba dovoliti, da skupna okvirna dodeljena finančna sredstva na leto v strateškem načrtu SKP države članice presegajo nacionalno dodelitev.

(88)

Za lažje upravljanje sredstev EKSRP bi bilo treba določiti enotno stopnjo prispevka za podporo iz EKSRP glede na javne odhodke v državah članicah. Da bi upoštevali poseben pomen oziroma naravo nekaterih vrst operacij, bi bilo treba zanje določiti posebne stopnje prispevka. Za blaženje posebnih omejitev, ki so posledica ravni njihovega razvoja, njihove oddaljenosti ali njihove otoške lege, bi bilo treba določiti ustrezno stopnjo prispevka EKSRP za manj razvite regije, za najbolj oddaljene regije in manjše egejske otoke ter za regije v prehodu.

(89)

Za kategorizacijo regij in območij na ravni Unije, ki so upravičeni do podpore iz EKSRP, bi bilo treba določiti nepristranska merila. V ta namen bi moralo določanje regij in območij na ravni Unije temeljiti na skupnem sistemu klasifikacije regij iz Uredbe (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (27). Za zagotovitev ustrezne podpore, zlasti za pomoč zaostalim regijam in odpravo medregionalnih razlik znotraj posameznih držav članic, bi bilo treba uporabiti najnovejšo klasifikacijo in podatke.

(90)

EKSRP ne bi smel zagotavljati podpore za naložbe, ki bi lahko škodovale okolju. Zato je treba v tej uredbi določiti več pravil o izključitvi. Zlasti EKSRP ne bi smel financirati naložb v namakanje, ki ne prispevajo k doseganju ali ohranjanju dobrega stanja zadevnega vodnega telesa ali teles, in ne bi smel financirati naložb v pogozdovanje, ki niso skladne z okoljskimi in podnebnimi cilji v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.

(91)

Da bi zagotovili ustrezna finančna sredstva za nekatere prednostne naloge, bi bilo treba določiti pravila o minimalnih in maksimalnih dodeljenih finančnih sredstvih za te prednostne naloge. Države članice bi morale rezervirati vsaj znesek, ki ustreza 3 % njihovih letnih sredstev za neposredna plačila pred kakršno koli prerazporeditvijo za intervencije, usmerjene v generacijsko pomladitev. Take intervencije lahko vključujejo okrepljeno dohodkovno podporo in podporo za vzpostavitev. Glede na pomen podpore za naložbe za mlade kmete, da bi postale njihove kmetije dolgoročno zmožne preživetja in bi se povečala privlačnost sektorja, bi bilo treba del odhodkov za naložbene intervencije z višjo stopnjo podpore za mlade kmete prav tako všteti v minimalni znesek, ki bo rezerviran za prispevanje k doseganju specifičnega cilja privabljanja in zadrževanja mladih kmetov in novih kmetov ter spodbujanju trajnostnega razvoja podjetij na podeželju.

(92)

Za zagotovitev, da so na podlagi SKP na voljo zadostna finančna sredstva za doseganje okoljskih in podnebnih ciljev ter ciljev v zvezi z dobrobitjo živali v skladu s prednostnimi nalogami Unije, bi bilo treba za te namene rezervirati določen delež podpore EKSRP, vključno z naložbami, in neposrednih plačil. Glede na to, da se sheme za podnebje, okolje in dobrobit živali prvič uvedejo v okviru neposrednih plačil, bi bilo treba odobriti nekatere prožnosti pri načrtovanju in izvajanju, zlasti v prvih dveh letih, da se državam članicam in kmetom omogoči pridobivanje izkušenj ter zagotovi nemoteno in uspešno izvajanje, pri čemer je treba upoštevati tudi raven okoljskih in podnebnih ambicij v okviru EKSRP. Da pa okoljske in podnebne ambicije ne bi bile okrnjene, bi bilo treba za takšno prožnost zagotoviti okvir in zanjo v določenih mejah omogočiti tudi nadomestila.

(93)

Pristop LEADER za lokalni razvoj se je izkazal kot učinkovit pri spodbujanjem razvoja podeželja, in sicer tako, da so se s pristopom od spodaj navzgor v celoti upoštevale večsektorske potrebe za endogeni razvoj podeželja. Zato bi se moral ta pristop nadaljevati, njegova uporaba z minimalno dodelitvijo v okviru EKSRP pa bi morala biti tudi v prihodnje obvezna.

(94)

Glede na to, kako pomembno je obvladovanje podnebnih sprememb v skladu z zavezami Unije za izvajanje Pariškega sporazuma in doseganje ciljev Združenih narodov za trajnostni razvoj, bi SKP morala prispevati k vključevanju podnebnih ukrepov v politike Unije in doseganju skupnega cilja, da bi bilo 30 % proračunskih odhodkov Unije namenjenih za podnebne cilje. Ukrepi v okviru SKP bodo predvidoma prispevali 40 % skupnih finančnih sredstev SKP za doseganje podnebnih ciljev. Treba bi bilo opredeliti ustrezne ukrepe med pripravo in izvajanjem strateških načrtov SKP ter jih ponovno oceniti v okviru ustreznih postopkov vrednotenja in pregledovanja.

(95)

Kadar zneski na enoto ne temeljijo na dejanskih stroških ali izpadu dohodka, bi morale države članice določiti ustrezno raven podpore na podlagi njihove ocene potreb. Ustrezen znesek na enoto je lahko razpon ustreznih zneskov na enoto in ne en sam enotni ali povprečni znesek na enoto. Državam članicam bi zato moralo biti dovoljeno, da v svojih strateških načrtih SKP določijo utemeljen najvišji ali najnižji znesek na enoto za nekatere intervencije, brez poseganja v določbe o ravni plačil za zadevne intervencije.

(96)

Prenos odgovornosti za oceno potreb in doseganje ciljnih vrednosti na države članice gre z roko v roki z večjo prožnostjo pri kombiniranju vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, vrst intervencij v nekaterih sektorjih in vrst intervencij za razvoj podeželja. To bi morala podpirati določena prožnost pri prilagajanju ustreznih nacionalnih dodeljenih sredstev. Kadar države članice ocenijo, da so predhodno dodeljena sredstva prenizka, da bi zadostovala za vse predvidene ukrepe, je določena stopnja prožnosti torej utemeljena, hkrati pa preprečuje znatna nihanja v ravni letne neposredne dohodkovne podpore v primerjavi z zneski, ki so na voljo za večletne intervencije v okviru EKSRP.

(97)

Da bi povečali dodano vrednost Unije in ohranili delovanje notranjega kmetijskega trga ter prispevali k doseganju splošnih in specifičnih ciljev SKP, države članice odločitev na podlagi te uredbe ne bi smele sprejemati ločeno, temveč v okviru strukturiranega procesa, na podlagi katerega bi bil pripravljen strateški načrt SKP. Pravila Unije od zgoraj navzdol bi morala za celotno Unijo določati specifične cilje SKP, glavne vrste intervencij, okvir smotrnosti in strukturo upravljanja. Namen take razdelitve nalog je zagotoviti popolno skladnost med vloženimi finančnimi viri in doseženimi rezultati.

(98)

Da bi zagotovili jasno strateško naravo teh strateških načrtov SKP ter spodbujali povezave z drugimi politikami Unije, zlasti z določenimi dolgoročnimi nacionalnimi ciljnimi vrednostmi, ki izhajajo iz zakonodaje Unije ali mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb, gozdov, biotske raznovrstnosti in voda, je primerno, da ima vsaka država članica le en sam strateški načrt SKP, v katerem se upoštevajo njene ustavne in institucionalne določbe. Strateški načrt SKP lahko po potrebi vključuje regionalizirane intervencije.

(99)

Države članice bi morale pri zasnovi strateških načrtov SKP analizirati svoje specifične razmere in potrebe, določiti ciljne vrednosti, povezane z doseganjem ciljev SKP, in zasnovati intervencije, ki bodo omogočale dosego teh ciljnih vrednosti, obenem pa bodo prilagojene nacionalnim in specifičnim regionalnim okoliščinam, vključno s tistimi za najbolj oddaljene regije. Tak proces bi moral spodbujati večjo subsidiarnost v skupnem okviru Unije, obenem pa bi moral biti skladen s splošnimi načeli prava Unije in cilji SKP. Zato je primerno, da se določijo pravila o strukturi in vsebini strateških načrtov SKP.

(100)

Da bi zagotovili, da je določanje ciljnih vrednosti s strani držav članic in zasnovo intervencij ustrezno in kar najbolj povečuje prispevek k doseganju ciljev SKP, mora strategija za strateške načrte SKP temeljiti na predhodni analizi lokalnih razmer in oceni potreb v zvezi s cilji SKP. Pomembno je tudi zagotoviti, da lahko strateški načrti SKP ustrezno odražajo spremembe v razmerah, (notranjih in zunanjih) strukturah in tržnih razmerah držav članic ter da jih je mogoče sčasoma ustrezno prilagoditi glede na te spremembe.

(101)

Namen strateških načrtov SKP je zagotoviti večjo usklajenost različnih instrumentov SKP, saj bi morali zajemati vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, vrste intervencij v nekaterih sektorjih in vrste intervencij za razvoj podeželja. Prav tako bi morali zagotavljati in dokazovati usklajenost in ustreznost izbire držav članic glede na prednostne naloge in cilje Unije. Tako bi morali strateški načrti SKP vključevati pregled in razlago instrumentov, s katerimi se zagotavljata pravičnejša porazdelitev ter uspešnejše in učinkovitejše ciljno usmerjanje dohodkovne podpore. Zato je primerno, da vsebujejo strategijo za intervencije, usmerjeno v rezultate, ki je oblikovana ob upoštevanju specifičnih ciljev SKP, vključno s količinsko opredeljenimi ciljnimi vrednostmi v zvezi s temi cilji. Da bi omogočili njihovo spremljanje na letni ravni, je ustrezno, da te ciljne vrednosti temeljijo na kazalnikih rezultatov.

(102)

V strategiji intervencij bi moralo biti poudarjeno tudi dopolnjevanje instrumentov SKP z drugimi politikami Unije. Zlasti bi morala biti v vsakem strateškem načrtu SKP po potrebi upoštevana ustrezna okoljska in podnebna zakonodaja, nacionalni načrti, ki izvirajo iz te zakonodaje, pa bi morali biti opisani kot del analize trenutnih razmer (analize SWOT). Primerno je, da se navedejo zakonodajni akti, ki bi morali biti posebej opredeljeni v strateškem načrtu SKP.

(103)

Glede na to, da je treba državam članicam omogočiti prožnost pri odločitvi, da zasnovo in izvajanje njihovih strateških načrtov SKP deloma prenesejo na regionalno raven na podlagi nacionalnega okvira, da bi se tako olajšalo usklajevanje med regijami pri obravnavanju izzivov na ravni celotne države, je primerno, da so v strateških načrtih SKP opisane interakcije med nacionalnimi in regionalnimi intervencijami.

(104)

Ker bi morali strateški načrti SKP Komisiji omogočati, da prevzame odgovornost za upravljanje proračuna Unije, državam članicam pa zagotavljati pravno varnost glede nekaterih elementov strateškega načrta SKP, je primerno, da strateški načrti SKP vsebujejo podroben opis posameznih intervencij, vključno s pogoji za upravičenost, dodeljenimi proračunskimi sredstvi, načrtovanimi učinki in stroški na enoto. Za vsako intervencijo je potreben finančni načrt, ki vsebuje pregled vseh proračunskih vidikov, skupaj z načrtom ciljnih vrednosti.

(105)

Za zagotovitev takojšnjega začetka in učinkovitega izvajanja strateških načrtov SKP bi morala podpora iz EKJS in EKSRP temeljiti na obstoju ustreznih okvirnih upravnih pogojev. Vsak strateški načrt SKP bi zato moral vključevati opredelitev vseh struktur upravljanja in usklajevanja strateškega načrta SKP, vključno s kontrolnimi sistemi in sankcijami ter strukturo spremljanja in poročanja.

(106)

Glede na pomen specifičnega cilja modernizacije kmetijstva in podeželja ter njegovo horizontalno naravo je primerno, da države članice v svoje strateške načrte SKP vključijo poseben opis tega, kako bodo ti strateški načrti prispevali k doseganju tega cilja, vključno z njihovim prispevkom k digitalnemu prehodu.

(107)

Glede na pomisleke v zvezi z upravnim bremenom v okviru deljenega upravljanja, bi bilo treba v strateškem načrtu SKP posebno pozornost posvetiti tudi poenostavitvi.

(108)

Ker ni primerno, da Komisija odobri informacije, ki se lahko štejejo za informacije o ozadju ali pretekle informacije ali ki so v pristojnosti držav članic, bi bilo treba nekatere informacije zagotoviti v obliki prilog k strateškemu načrtu SKP.

(109)

V skladu z odstavkoma 22 in 23 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje (28) bi bilo treba sklade Unije ovrednotiti na podlagi informacij, zbranih prek posebnih zahtev za spremljanje, hkrati pa se izogibati pretiranemu urejanju in nalaganju upravnih bremen, zlasti državam članicam. Te zahteve lahko, kadar je ustrezno, vključujejo merljive kazalnike kot podlago za vrednotenje učinkov skladov na terenu.

(110)

Odobritev strateškega načrta SKP s strani Komisije je ključni korak za zagotovitev, da se politika izvaja v skladu s skupnimi cilji. V skladu z načelom subsidiarnosti bi morala Komisija državam članicam zagotoviti ustrezne smernice za predložitev skladne in ambiciozne intervencijske logike.

(111)

Zagotoviti je treba možnost, da se strateški načrti SKP načrtujejo in revidirajo v skladu s pogoji, določenimi v tej uredbi.

(112)

Za upravljanje in izvajanje posameznega strateškega načrta SKP bi moral biti pristojen nacionalni organ upravljanja, ki bi moral biti glavna kontaktna točka za Komisijo. Države članice pa bi morale imeti možnost, da v primeru regionalizacije elementov politike razvoja podeželja določijo regionalne organe upravljanja. Organi upravljanja bi morali imeti možnost, da prenesejo del svojih nalog, pri tem pa ostanejo odgovorni za učinkovitost in pravilnost upravljanja ter zagotavljanje skladnosti in doslednosti strateškega načrta SKP in za usklajevanje med nacionalnim organom upravljanja in regionalnim organom upravljanja. Države članice bi morale zagotoviti, da so pri upravljanju in izvajanju strateških načrtov SKP finančni interesi Unije zaščiteni v skladu s finančno uredbo in Uredbo (EU) 2021/2116.

(113)

Odgovornost za spremljanje strateškega načrta SKP bi si morala deliti nacionalni organ upravljanja in nacionalni odbor za spremljanje, ustanovljen v ta namen. Naloga nacionalnega odbora za spremljanje bi morala biti spremljanje učinkovitosti izvajanja strateškega načrta SKP. Njegove pristojnosti v ta namen bi bilo treba podrobno opredeliti. Kadar strateški načrt SKP vsebuje elemente, ki jih določijo regije, bi morale imeti države članice in zadevne regije možnost, da ustanovijo in sestavijo regionalne odbore za spremljanje. V tem primeru bi bilo treba pojasniti pravila usklajevanja z nacionalnim odborom za spremljanje.

(114)

EKSRP bi moral na pobudo Komisije s tehnično pomočjo podpirati ukrepe v zvezi z izpolnjevanjem nalog iz člena 7 Uredbe (EU) 2021/2116. Tehnična pomoč se lahko zagotavlja tudi na pobudo držav članic z namenom izpolnjevanja nalog, potrebnih za učinkovito upravljanje in izvajanje podpore v zvezi s strateškim načrtom SKP. Povečanje tehnične pomoči na pobudo držav članic je na voljo le za države članice, katerih dodeljena sredstva EKSRP ne presegajo 1,1 milijarde EUR. Pri podpori EKSRP za tehnično pomoč bi bilo treba upoštevati krepitev upravnih zmogljivosti v zvezi z novimi sistemi upravljanja in kontrolnimi sistemi v državah članicah.

(115)

Glede na to, da imajo države članice večjo prožnost in več subsidiarnosti pri zasnovi intervencij za dosego skupnih ciljev, so mreže ključen instrument za spodbujanje in usmerjanje politike ter promocijo udeležbe deležnikov, izmenjave znanja in izgradnje zmogljivosti za države članice in druge akterje. Obseg dejavnosti mreženja bo razširjen, tako da bosta poleg razvoja podeželja zajeta oba stebra SKP. Enotna mreža SKP na ravni Unije bi morala zagotoviti boljšo usklajenost med dejavnostmi mreženja na ravni Unije ter na nacionalni in regionalni ravni. Evropska in nacionalna mreža SKP bi morali nadomestiti trenutno Evropsko mrežo za razvoj podeželja in omrežje evropskega inovacijskega partnerstva za kmetijsko produktivnost in trajnostnost (EIP-AGRI) na ravni Unije oziroma nacionalne mreže za podeželje. Evropska mreža SKP bi morala v največji možni meri prispevati k dejavnostim nacionalnih mrež SKP. Mreže bi morale zagotoviti platformo za spodbujanje večje izmenjave znanja, da bi se izboljšalo izvajanje strateških načrtov SKP ter zagotovili rezultati in dodana vrednost politike na ravni Unije, vključno s politiko Obzorja Evropa in njegovih projektov z več akterji. V istem kontekstu boljše izmenjave znanja in inovacij bi moralo EIP ob pomoči evropskih in nacionalnih mrež SKP zagotavljati podporo pri izvajanju interaktivnega inovacijskega modela v skladu z metodologijo iz te uredbe.

(116)

Pri vsakem strateškem načrtu SKP bi bilo treba redno spremljati njegovo izvajanje in napredek pri doseganju opredeljenih ciljnih vrednosti. Takšen okvir smotrnosti, spremljanja in vrednotenja SKP bi bilo treba vzpostaviti z namenom prikaza napredka ter ocene vpliva in učinkovitosti izvajanja politike.

(117)

Za usmerjenost v rezultate, ki jo bo sprožil model izvajanja, je potreben trden okvir smotrnosti, zlasti ker bi strateški načrti SKP prispevali k doseganju širokih splošnih ciljev za druge politike v okviru deljenega upravljanja. Politika, ki temelji na smotrnosti, pomeni letno in večletno oceno na podlagi izbranih kazalnikov učinka, rezultatov in vpliva, opredeljenih v okviru smotrnosti, spremljanja in vrednotenja. V ta namen bi bilo treba izbrati omejen in ciljno usmerjen niz kazalnikov na način, ki, kolikor je mogoče, natančno odraža, ali intervencija, ki prejema podporo, prispeva k doseganju načrtovanih ciljev. Moralo bi biti mogoče, da kazalniki, ki se nanašajo na specifične okoljske in podnebne cilje, zajemajo intervencije, ki prispevajo k izpolnjevanju obveznostih, ki izhajajo iz zadevnih zakonodajnih aktov Unije.

(118)

Države članice bi morale v okviru smotrnosti, spremljanja in vrednotenja spremljati doseženi napredek in Komisiji vsako leto poročati o njem. Informacije, ki jih predložijo države članice, so podlaga, na kateri bi morala Komisija poročati o napredku pri doseganju specifičnih ciljev v celotnem obdobju strateškega načrta SKP in v ta namen uporabiti ključni niz kazalnikov.

(119)

Vzpostaviti bi bilo treba mehanizme za ukrepanje za zaščito finančnih interesov Unije, kadar bi izvajanje strateškega načrta SKP znatno odstopalo od zastavljenih ciljnih vrednosti. Komisija bi morala imeti možnost, da od držav članic zahteva, da v primeru večje in neupravičene nezadostne smotrnosti predložijo akcijske načrte. To bi lahko privedlo do začasne ustavitve plačil in na koncu zmanjšanja finančnih sredstev Unije, če načrtovani rezultati ne bodo doseženi.

(120)

Države članice bi morale biti v skladu z načelom deljenega upravljanja odgovorne za vrednotenju svojih strateških načrtov SKP in pri tem, kadar je ustrezno, zagotoviti sodelovanje regij pri zasnovi načrta vrednotenja ter pri spremljanju in vrednotenju regionalnih intervencij iz strateškega načrta SKP, medtem ko bi Komisija morala biti pristojna za povzetke predhodnih vrednotenj držav članic na ravni Unije ter za izvajanje vmesnih in naknadnih vrednotenj na ravni Unije.

(121)

Da se zagotovi celovito in smiselno vrednotenje SKP na ravni Unije, bi se Komisija morala zanašati na kazalnike stanja in vpliva. Ti kazalniki bi morali temeljiti predvsem na uveljavljenih virih podatkov. Komisija in države članice bi morale sodelovati, da bi zagotovile in nadalje izboljšale zanesljivost podatkov, potrebnih za kazalnike stanja in vpliva.

(122)

Komisija bi morala pri ocenjevanju predlaganih strateških načrtov SKP oceniti skladnost in prispevek predlaganih strateških načrtov SKP k okoljski in podnebni zakonodaji in obveznostim Unije ter zlasti k ciljnim vrednostim Unije za leto 2030, določenim v sporočilu Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija od vil do vilic: za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem“ (v nadaljnjem besedilu: strategija od vil do vilic), in sporočilu Komisije z dne 20. maja 2020 z naslovom „Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030: Vrnitev narave v naše življenje“ (v nadaljnjem besedilu: strategija EU za biotsko raznovrstnost).

(123)

Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da v svojih strateških načrtih SKP izkažejo večjo splošno ambicijo glede specifičnih okoljskih in podnebnih ciljev SKP kot v preteklosti. Takšna ambicioznost bi se med drugim morala izkazovati z vrsto elementov, ki so med drugim povezani s kazalniki vpliva, ciljnimi vrednostmi na podlagi kazalnikov rezultatov, zasnovo intervencij, načrtovanim izvajanjem sistema pogojenosti in finančnim načrtovanjem. Od držav članic bi bilo treba zahtevati, da v svojih strateških načrtih SKP s sklicevanjem na različne ustrezne elemente pojasnijo, kako izkazujejo zahtevano večjo splošno ambicijo. To pojasnilo bi moralo vključevati nacionalne prispevke k doseganju ciljnih vrednosti Unije za leto 2030, določenih v strategiji od vil do vilic in strategiji EU za biotsko raznovrstnost.

(124)

Komisija bi morala pripraviti zbirno poročilo o strateških načrtih SKP držav članic, da bi ocenila skupna prizadevanja in skupne ambicije držav članic, da na začetku obdobja izvajanja obravnavajo specifične cilje SKP, ob upoštevanju ciljnih vrednosti Unije za leto 2030, določenih v strategiji od vil do vilic in strategiji EU za biotsko raznovrstnost.

(125)

Komisija bi morala Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti poročilo, v katerem bi ocenila, kako države članice izvršujejo nov model izvajanja, in kakšen je skupni prispevek intervencij iz strateških načrtov SKP držav članic k doseganju okoljskih in podnebnih obveznosti Unije, zlasti tistih, ki izhajajo iz evropskega zelenega dogovora.

(126)

Za podporo vrst intervencij na podlagi te uredbe bi bilo treba uporabiti člene 107, 108 in 109 PDEU. Vendar pa se zaradi posebnosti kmetijskega sektorja navedene določbe PDEU ne bi smele uporabljati za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil in vrste intervencij za razvoj podeželja za operacije, ki spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU ter se izvajajo na podlagi te uredbe in v skladu z njo, ali za plačila držav članic, namenjena zagotovitvi dodatnega nacionalnega financiranja vrst intervencij za razvoj podeželja, ki se jim odobri podpora Unije in spadajo na področje uporabe člena 42 PDEU.

(127)

Da bi se izognili nenadnemu in znatnemu zmanjšanju podpore v nekaterih sektorjih v državah članicah, ki so odobrile prehodno nacionalno pomoč v obdobju 2015–2022, bi moralo biti tem državam članicam dovoljeno, da še naprej odobrujejo tako pomoč pod določenimi pogoji in omejitvami. Ob upoštevanju prehodne narave te pomoči je ustrezno, da se nadaljuje njeno opuščanje, tako da se vsako leto postopno zmanjšajo finančna sredstva za posamezne sektorje, ki so na voljo za to pomoč.

(128)

Osebne podatke, zbrane za namene uporabe vseh določb iz te uredbe, bi bilo treba obdelovati v skladu s temi nameni. Treba bi jih bilo tudi anonimizirati pri obdelovanju za namene spremljanja in vrednotenja ter zaščititi v skladu s pravom Unije o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, zlasti Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta (29) ter Uredbo (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta (30). Oseba, na katero se podatki nanašajo, bi morala biti obveščena o tej obdelavi podatkov in o svojih pravicah do varstva podatkov.

(129)

Za uporabo te uredbe ter spremljanje, analiziranje in upravljanje finančnih pravic je potrebno uradno obveščanje s strani držav članic.

(130)

Da bi dopolnili ali spremenili nekatere nebistvene elemente te uredbe, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 PDEU sprejme akte. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.

(131)

Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili enake konkurenčne pogoje med državami članicami glede skupnih zahtev in kazalnikov, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s skupnimi kazalniki, ki se nanašajo na učinek, rezultate, vpliv in stanje, da se rešijo tehnične težave glede njihovega izvajanja ter v zvezi s pravili glede deleža za standard DKOP 1.

(132)

Da bi zagotovili pravno varnost, zaščitili pravice kmetov ter zagotovili nemoteno, usklajeno in učinkovito delovanje vrst intervencij v obliki neposrednih plačil, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili, ki dodelitev plačil pogojujejo z uporabo certificiranih semen nekaterih sort konoplje, ter postopkom za določitev sort konoplje in preverjanje njihove vsebnosti tetrahidrokanabinola; s pravili o določitvi usklajene podlage za izračun zmanjšanja plačil v okviru omejevanja in postopnega zniževanja; ukrepi za preprečevanje, da bi upravičenci do vezane dohodkovne podpore trpeli zaradi strukturnih tržnih neravnovesij v sektorju, vključno z odločitvijo, da se lahko taka podpora do leta 2027 še naprej izplačuje na podlagi proizvodnih enot, za katere je bila pomoč dodeljena v določenem referenčnem obdobju v preteklosti; pravili in pogoji za odobritev zemljišč in sort za namene posebnega plačila za bombaž ter pravili o pogojih za odobritev tega plačila in zahtevah glede upravičenosti in z njimi povezanih agronomskih praks, pravili glede meril za odobritev medpanožnih organizacij in pravili za ravnanje v primeru posledic, kadar odobrena medpanožna organizacija ne izpolnjuje takih meril in obveznosti za proizvajalce.

(133)

Za zagotovitev, da vrste intervencij v nekaterih sektorjih prispevajo k doseganju ciljev SKP in krepijo sinergije z drugimi instrumenti SKP, ter da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu in preprečili neenako ali nepošteno konkurenco, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s pravili za ustrezno delovanje vrst intervencij v nekaterih sektorjih, vrsto odhodkov, ki bodo kriti, in zlasti upravne stroške in stroške osebja, osnovo za izračun finančne pomoči Unije, vključno z referenčnimi obdobji in izračunom vrednosti tržne proizvodnje ter izračun stopnje organiziranosti proizvajalcev v določenih regijah, najvišjo stopnjo finančne pomoči Unije za nekatere intervencije, katerih namen je preprečiti tržno krizo in obvladovati tveganja v nekaterih sektorjih; pravili za določitev zgornje meje za odhodke za ponovno zasaditev sadovnjakov, nasadov oljk ali vinogradov; pravili, na podlagi katerih morajo proizvajalci umakniti stranske proizvode vinarstva, in izjemami glede te obveznosti, da se prepreči dodatno upravno breme, pravili za prostovoljno certificiranje žganjarn, pravili za različne oblike podpore in minimalno trajanje podprtih naložb v nekaterih sektorjih ter pravili o kombiniranju financiranja za nekatere intervencije v vinskem sektorju. Da se zlasti zagotovi uspešna in učinkovita uporaba sredstev Unije za intervencije v čebelarskem sektorju, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodatnimi zahtevami glede obveznosti uradnega obveščanja in določitvijo minimalnega prispevka Unije za odhodke za izvajanje teh vrst intervencij.

(134)

Da bi zagotovili pravno varnost in da se z intervencijami za razvoj podeželja dosežejo njihovi cilji, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi s podporo za upravljavske obveznosti glede genskih virov in dobrobiti živali ter za sheme kakovosti.

(135)

Da bi upoštevali prihodnje spremembe dodeljenih finančnih sredstev držav članic ali reševali težave, s katerimi se države članice srečujejo pri izvajanju svojih strateških načrtov SKP, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z dodeljenimi sredstvi držav članic za vrste intervencij v obliki neposrednih plačil, s spreminjanjem ponderjev, ki se uporabijo za podporo na podlagi prispevka politike k doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb, in pravili glede vsebine strateškega načrta SKP.

(136)

Da bi zagotovili nemoten prehod z ureditev, določenih v uredbah (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013, na ureditve, določene v tej uredbi, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje nekaterih aktov v zvezi z ukrepi za zaščito vseh pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj upravičencev.

(137)

Da bi zagotovili enotne pogoje za izvajanje te uredbe in preprečili nepošteno konkurenco ali diskriminacijo med kmeti, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z določitvijo referenčnih površin za podporo za oljnice, pravili za odobritev zemljišča in sort za namene posebnega plačila za bombaž in z njim povezanih uradnih obvestil, izračunom zmanjšanja, kadar upravičena površina bombaža presega osnovno površino, finančno pomočjo Unije za destilacijo stranskih proizvodov vinarstva, pravili za predstavitev elementov, ki jih je treba vključiti v strateški načrt SKP, enotnimi pogoji za izvajanje zahtev glede informiranja in obveščanja javnosti glede možnosti, ki jih ponujajo strateški načrti SKP, določitvijo organizacijske strukture in delovanjem evropske mreže SKP, pravili glede okvira smotrnosti, spremljanja in vrednotenja, pravili za predstavitev vsebine letnega poročila o smotrnosti, pravili o informacijah, ki jih morajo predložiti države članice za oceno smotrnosti, ki jo pripravi Komisija, pravili glede potreb po podatkih in sinergij med potencialnimi viri podatkov ter pravili za delovanje sistema za varno izmenjavo podatkov skupnega interesa med Komisijo in državami članicami. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta (31).

(138)

Glede na to, da so kazalniki za namene spremljanja, vrednotenja in letnega poročanja o smotrnosti že določeni v Prilogi I, bi morale sprejetje drugih kazalnikov za spremljanje in vrednotenje SKP dodatno pregledati države članice. Prav tako bi moral Odbor za skupno kmetijsko politiko dati pozitivno mnenje o dodatnih informacijah, ki jih morajo države članice predložiti Komisiji za namene spremljanja in vrednotenja SKP. Komisiji zato ne bi smelo biti dovoljeno, da od držav članic zahteva, da zagotovijo dodatne kazalnike in informacije o izvajanju SKP za namene spremljanja in vrednotenja SKP, če Odbor za skupno kmetijsko politiko s kvalificirano večino ne glasuje za predlog Komisije ali proti njemu in tako ne more podati mnenja.

(139)

Za zagotovitev enotnih pogojev izvajanja te uredbe bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da brez uporabe Uredbe (EU) št. 182/2011 sprejme odobritev strateških načrtov SKP in njihovih sprememb.

(140)

Komisija bi morala sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo takoj uporabljati, kadar je to v ustrezno utemeljenih nujnih primerih v zvezi z reševanjem specifičnih težav ob zagotavljanju neprekinjenega delovanja sistema neposrednih plačil v izjemnih okoliščinah potrebno. Da bi rešili nujne težave, ki se pojavijo v eni ali več državah članicah, ter obenem zagotovili neprekinjeno delovanje sistema neposrednih plačil, bi morala Komisija sprejeti izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, kadar v ustrezno utemeljenih primerih izjemne okoliščine vplivajo na odobritev podpore in ogrožajo učinkovito izvajanje plačil v okviru shem podpore iz te uredbe.

(141)

Uredbo (EU) št. 228/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (32) in Uredbo (EU) št. 229/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (33) bi bilo treba izvzeti iz področja uporabe te uredbe, razen kadar se izrecno navedejo nekatere njune določbe.

(142)

Ker ciljev te uredbe države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi razlik med posameznimi podeželskimi območji in omejenih finančnih sredstev držav članic lažje dosežejo na ravni Unije prek večletnega jamstva financiranja Unije in z osredotočanjem na jasno opredeljene prednostne naloge, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenih ciljev.

(143)

Uredbi (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 bi zato bilo treba razveljaviti.

(144)

Za zagotovitev nemotenega izvajanja predvidenih ukrepov bi morala ta uredba nujno začeti veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije –