(1)

Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu: Komisija) je 17. februarja 2021 na podlagi osnovne uredbe začela protidampinško preiskavo v zvezi z uvozom nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: LRK, Kitajska ali zadevna država). Obvestilo o začetku je objavila v Uradnem listu Evropske unije (2).

(2)

Ker pogoji iz člena 14(5a) osnovne uredbe niso bili izpolnjeni, za uvoz zadevnega izdelka v obdobju pred razkritjem ni bila potrebna registracija.

(3)

Komisija je v skladu s členom 19a osnovne uredbe (predhodno razkritje) 17. septembra 2021 stranem predložila povzetek predlaganih začasnih dajatev ter podrobne informacije o izračunu stopenj dampinga in stopenj, ki zadostujejo za odpravo škode, povzročene industriji Unije. Pripombe so predložile tri strani. Pripombe so bile sicer splošne narave in se niso nanašale na točnost izračunov. Te pripombe so bile zato obravnavane šele v zaključni fazi.

(4)

Komisija je 14. oktobra 2021 z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1812 (3) (v nadaljnjem besedilu: začasna uredba) uvedla začasno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Kitajske.

(5)

Po razkritju bistvenih dejstev in premislekov, na podlagi katerih je bila uvedena začasna protidampinška dajatev (v nadaljnjem besedilu: začasno razkritje), so pritožniki, vzorčeni proizvajalci izvozniki, kitajska gospodarska zbornica (v nadaljnjem besedilu: CCCME), številni uporabniki, med njimi Evropsko jeklarsko združenje (v nadaljnjem besedilu: Eurofer), številni uvozniki ter Vlada Ljudske republike Kitajske (v nadaljnjem besedilu: kitajska vlada) predložili pisna stališča v zvezi z začasnimi ugotovitvami v roku, določenem v členu 2(1) začasne uredbe.

(6)

Po uvedbi začasnih ukrepov je bilo zainteresiranim stranem na zahtevo odobreno zaslišanje. Zaslišanja so potekala s pritožniki, združenjem Eurofer ter družbami NLMK Europe (v nadaljnjem besedilu: NLMK), Misano S.p.A. (v nadaljnjem besedilu: Misano) in Imerys France (v nadaljnjem besedilu: Imerys).

(7)

Komisija je nadaljevala zbiranje in preverjanje vseh informacij, ki so bile po njenem mnenju potrebne za njene dokončne ugotovitve. V ta namen so bila organizirana dodatna navzkrižna preverjanja na daljavo z dvema vzorčenima proizvajalcema Unije, in sicer družbo GrafTech France S.N.C. (v nadaljnjem besedilu: GrafTech France) in družbo Showa Denko Europe GmbH (v nadaljnjem besedilu: Showa Denko), ter enim proizvajalcem izvoznikom, in sicer družbo Nantong Yangzi Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: skupina Yangzi).

(8)

Komisija je 19. januarja 2022 vse zainteresirane strani obvestila o bistvenih dejstvih in premislekih, na podlagi katerih je nameravala uvesti dokončno protidampinško dajatev na uvoz nekaterih sistemov grafitnih elektrod s poreklom iz Kitajske (v nadaljnjem besedilu: dokončno razkritje). Za vse strani je bil določen rok, v katerem so lahko predložile pripombe k dokončnemu razkritju.

(9)

Po dokončnem razkritju je bila zainteresiranim stranem, ki so zahtevale zaslišanje, ta možnost odobrena. Zaslišanja so potekala s pritožniki, CCCME in družbo Fangda Carbon New Material Co., Ltd (v nadaljnjem besedilu: skupina Fangda).

(10)

Pripombe, ki so jih predložile zainteresirane strani, so bile obravnavane in po potrebi upoštevane v tej uredbi. Na podlagi pripomb, ki jih je predložila družba Liaoning Dantan Technology Group Co., Ltd. (v nadaljnjem besedilu: Liaoning Dantan), je Komisija revidirala svoje ugotovitve glede izračuna njene stopnje dampinga in jih razkrila strani.

(11)

CCCME je trdila, da se je pritožnik čezmerno oprl na zaupne podatke, in zaprosila Komisijo, naj v tem in prihodnjih postopkih sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da lahko strani podajajo ustrezne in smiselne pripombe.

(12)

Komisija je menila, da je različica pritožbe, ki je bila zainteresiranim stranem na voljo za pregled, vsebovala vse bistvene dokaze in nezaupne povzetke podatkov, ki so bili označeni kot zaupni, da so lahko zainteresirane strani v celotnem postopku podajale smiselne pripombe in uveljavljale svojo pravico do obrambe.

(13)

Komisija je dalje opozorila, da člen 19 osnovne uredbe in člen 6.5 protidampinškega sporazuma STO omogočata varovanje zaupnih informacij v okoliščinah, v katerih bi razkritje dalo znatno konkurenčno prednost konkurentu ali bi znatno škodovalo osebi, ki je te informacije predložila, ali pa osebi, od katere je te informacije prejela.

(14)

Trditev je bila zato zavrnjena.

(15)

Po začasnem in dokončnem razkritju so družba Misano, skupina Fangda in CCCME trdile, da bi bilo treba protidampinške ukrepe v skladu s členom 14(4) osnovne uredbe začasno opustiti zaradi sprememb na trgu, ki so se zgodile po koncu obdobja preiskave.

(16)

Brez poseganja v izključno pravico Komisije za odločanje o uporabi člena 14(4) osnovne uredbe je Komisija na tej stopnji ugotovila, da te strani niso predložile nobenih dokazov v podporo ugotovitvi, da industrija Unije ne trpi več škode. Namesto tega so se strani pri trditvi, da se škoda najverjetneje ne bo nadaljevala ali ponovila, sklicevale na pričakovanja glede rasti, zvišanja cen in pričakovana zmanjšanja obsega uvoza. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 138 v nadaljevanju, je Komisija ugotovila, da domnevna zvišanja cen uvoza iz Kitajske ne pomenijo nujno, da se škoda ne pojavlja več oziroma se ne bo več pojavljala. Zato je Komisija menila, da na tej stopnji nadaljnji ukrepi niso potrebni.

(17)

Ker ni bilo pripomb glede vzorčenja, so bile uvodne izjave 12 do 17 začasne uredbe potrjene.

(18)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 24 začasne uredbe, je preiskava dampinga in škode zajemala obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020 (v nadaljnjem besedilu: obdobje preiskave ali OP). Preučitev trendov, pomembnih za oceno škode, je zajemala obdobje od 1. januarja 2017 do konca obdobja preiskave (v nadaljnjem besedilu: obravnavano obdobje).

(19)

Nekatere zainteresirane strani, med njimi družba Trasteel International SA (v nadaljnjem besedilu: Trasteel), so poudarile, da je obravnavano obdobje vključevalo obdobje z izjemno visokimi cenami, povezanimi s pomanjkljivo dobavo in višjimi cenami glavne surovine (2017–2018), ter se je končalo z obdobjem, na katero je vplivala pandemija COVID-19 (2020). Zahtevale so, da obravnavano obdobje vključuje leto 2016, ko so razmere na trgu veljale za „običajne“. Po dokončnem razkritju je družba Trasteel ponovila svoj zahtevek.

(20)

Ta zahteva je bila zavrnjena. Obravnavano obdobje je bilo določeno po začetku in je v skladu z uveljavljeno prakso zajemalo obdobje preiskave in tri predhodna koledarska leta. Z analizo tega obdobja je Komisija pridobila potrebne podatke za točne ugotovitve, pri čemer bi bilo mogoče upoštevati vsakršne izjemne okoliščine.

(21)

Na začasni stopnji so bile prejete štiri trditve v zvezi z obsegom izdelka, in sicer od proizvajalca Unije (Sangraf Italy), uporabnika (NLMK), nepovezanega uvoznika (CTPS Srl) in CCCME. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 30 do 38 začasne uredbe, je Komisija zavrnila tri zahtevke za izključitev, vendar se je strinjala, da se šobe, uvožene ločeno, izključijo iz obsega preiskave.

(22)

Po začasnem razkritju so kitajska vlada, Eurofer, NLMK, Imerys, Misano, skupina Fangda in Liaoning Dantan trdili, da Komisija ni v celoti upoštevala razlik v vrstah izdelkov, tj. grafitnih elektrod. Po eni strani gre po mnenju teh zainteresiranih strani pri večini grafitnih elektrod, ki jih Kitajska izvaža v Unijo, za elektrode z visoko močjo (high power – HP) ali supervisoko močjo (super high power – SHP) in majhnim premerom, ki se uporabljajo v ponovčnih pečeh, ter za majhno število elektrod z ultravisoko močjo (ultra-high power – UHP) in velikim premerom. Po drugi strani industrija Unije večinoma proizvaja elektrode UHP velikega premera, ki se uporabljajo v elektroobločnih pečeh. Te zainteresirane strani so dodale, da so elektrode HP/SHP na eni strani in elektrode UHP na drugi strani različne, kar zadeva vhodno surovino (koks), proizvodno tehnologijo, uporabo in kakovost izdelka, ter pripadajo različnim tržnim segmentom. Možnosti vzajemne nadomestitve ni. Zahtevali so, da se male elektrode (z različnimi opredelitvami) premera 500 mm ali manj za Eurofer, premera 350 mm ali manj za NLMK, premera 500 mm ali manj za Imerys, premera 130–250 mm za COMAP ter premera 450 mm ali manj za skupino Fangda in CCME izključijo iz obsega.

(23)

Po dokončnem razkritju so združenje Eurofer, skupina Fangda in CCCME ponovili svoje zahtevke. Poleg tega je družba CTPS Srl zahtevala, da se izključijo elektrode premera 400 mm ali manj. Družba Trasteel pa je zahtevala, da se izključijo elektrode premera 450 mm ali manj. Trdili so, da proizvodnja teh elektrod majhnega premera v Uniji ni zadostna. Dodatno so trdili, da gre pri velikem številu grafitnih elektrod s premerom nad 350 mm za elektrode HP, ki se uporabljajo v ponovčnih pečeh, in da bi prav tako morale biti izključene iz obsega. Komisija je te trditve zavrnila glede na ugotovitev v uvodnih izjavah 27 do 31 v nadaljevanju.

(24)

Hkrati so po dokončnem razkritju proizvajalci Unije nasprotovali izključitvi grafitnih elektrod premera 350 mm in manj iz obsega izdelka. Proizvajalci Unije so trdili, da lahko povečajo proizvodnjo grafitnih elektrod s premerom 350 mm. Po njihovem mnenju je bil upad proizvodnje in prodaje grafitnih elektrod s premerom 350 mm v Uniji v obravnavanem obdobju rezultat povečanega pritoka nizkocenovnega nepoštenega uvoza iz Kitajske in ne njegov vzrok.

(25)

Vendar je Komisija ugotovila, da se je proizvodnja grafitnih elektrod v Uniji s premerom 350 mm in manj začela zmanjševati v letu 2018, ko se je tržni delež industrije Unije povečeval, kitajski tržni delež pa se je zmanjševal. Ko je nato kitajski tržni delež v letih 2019 in 2020 začel naraščati, se je proizvodnja elektrod vseh velikosti v Uniji zmanjšala. Ti trendi Komisiji niso omogočili potrditi trditev proizvajalcev Unije v zvezi s tem.

(26)

Po dokončnem razkritju je družba Henschke GmbH zaprosila za uporabo klasifikacije RP/HP/SHP/UHP in izključitev grafitnih elektrod RP/HP/SHP iz uvedbe protidampinških ukrepov. Komisija je ta zahtevek zavrnila. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 37 začasne uredbe, ni uradnega industrijskega standarda, ki bi omogočal jasno razlikovanje med različnimi razredi grafitnih elektrod, zlasti med razredoma HP/SHP in UHP.

(27)

Komisija je ugotovila, da so grafitne elektrode manjšega premera večinoma grafitne elektrode razreda HP/SHP, večje grafitne elektrode pa razreda UHP. Vendar ker točne opredelitve različnih razredov ni, se zdi, da je prišlo do prekrivanja v velikostih pri premerih 400–500 mm. Komisija je tudi ugotovila, da se grafitne elektrode razreda HP/SHP navadno uporabljajo v ponovčnih pečeh, medtem ko se grafitne elektrode razreda UHP skoraj izključno uporabljajo v elektroobločnih pečeh. Čeprav so pritožniki predložili primere, kjer temu ni tako, se kljub temu zdi, da je ta medsebojna zamenljivost zelo omejena.

(28)

Komisija je ugotovila tudi, da se je v postopku proizvodnje manjših elektrod večinoma uporabljal naftni koks nižje stopnje, medtem se je za proizvodnjo večjih elektrod razreda UHP uporabljal visokokakovosten in drag igelni koks. Očitno je bilo tudi, da je bil postopek proizvodnje, ki se je sicer med posameznimi proizvajalci razlikoval, pri elektrodah razreda HP/SHP na splošno krajši in enostavnejši kot pri elektrodah razreda UHP (npr. krajši postopek grafitizacije, nižje število impregnacij in ponovno žganje). Komisija je zato sklenila, da med grafitnimi elektrodami večjega in manjšega premera torej obstaja določena razlika tako v tehničnih lastnostih kot tudi v vrstah uporabe.

(29)

Nekateri uporabniki Unije so poročali o težavah pri naročanju grafitnih elektrod majhnega premera od proizvajalcev Unije in trdili, da industrija Unije te vrste elektrod ni proizvajala v zadostnih količinah, ker se je posvečala elektrodam večjega premera/višjega razreda. Trdili so tudi, da je razen Kitajske na voljo malo alternativnih virov dobave ustrezne kakovosti. Komisija je hkrati opozorila, da je bila izkoriščenost zmogljivosti industrije Unije v obdobju preiskave 55,8-odstotna in da ima torej industrija Unije neizkoriščeno zmogljivost za proizvodnjo več količin vseh premerov.

(30)

Komisija je tudi poudarila, da je bila proizvodnja grafitnih elektrod z nazivnim premerom 350 mm ali manj v Uniji minimalna in je predstavljala manj kot 1 % proizvodnje grafitnih elektrod v Uniji. Poleg tega je preiskava pokazala, da so se grafitne elektrode z nazivnim premerom 400 mm ali več v Uniji proizvajale v znatnejših količinah.

(31)

Komisija je zato sklenila, da čeprav med elektrodami HP/SHP in grafitnimi elektrodami UHP ni jasne meje v smislu velikosti, se je zdelo, da so bile grafitne elektrode z nazivnim premerom 350 mm ali manj večinoma, če ne izključno, elektrode HP/SHP. Vrste uporabe, postopki proizvodnje in tehnične lastnosti teh elektrod so v primerjavi z elektrodami UHP drugačne. Elektrode UHP so tudi tiste, ki jih proizvaja industrija Unije in na katere ima lahko dampinški uvoz negativne učinke.

(32)

Zaradi zgornjih premislekov je Komisija ugotovila, da je primerno, da se grafitne elektrode z nazivnim premerom 350 mm ali manj izključijo iz obsega izdelka.

(33)

Komisija je potrdila sklepe iz uvodnih izjav 32 do 33 začasne uredbe za izključitev šob iz obsega izdelka.

(34)

Hkrati se je Komisija odločila, kot je pojasnjeno zgoraj, da iz obsega izdelka izključi grafitne elektrode z nazivnim premerom 350 mm (4) ali manj.

(35)

Komisija je po začasnem razkritju prejela pisne pripombe treh vzorčenih proizvajalcev izvoznikov, kitajske vlade, CCCME in pritožnika k začasnim ugotovitvam o dampingu.

(36)

Podrobnosti izračuna normalne vrednosti so navedene v uvodnih izjavah 47 do 168 začasne uredbe.

(37)

Po začasnem razkritju so kitajska vlada ter CCCME in družba Liaoning Dantan predložile pripombe v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(38)

Prvič, kitajska vlada je navedla, da je prvo poročilo o državi za LRK (v nadaljnjem besedilu: poročilo) (5) pomanjkljivo, odločitve, sprejete na njegovi podlagi, pa nimajo dejanske in pravne podlage. Natančneje, kitajska vlada je navedla, da dvomi o tem, da bi se poročilo lahko obravnavalo kot uradno stališče Komisije. Kar zadeva dejansko podlago, je poročilo po navedbah kitajske vlade zavajajoče, enostransko in povsem neusklajeno z dejanskim stanjem. Poleg tega dejstvo, da je Komisija objavila poročila o državi za nekaj izbranih držav, vzbuja pomisleke glede obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi. Kitajska vlada tudi meni, da opiranje Komisije na dokaze v poročilu ni v skladu z duhom poštene in pravične zakonodaje, saj dejansko pomeni obravnavanje zadeve pred sojenjem.

(39)

V zvezi s prvo točko o statusu poročila v skladu z zakonodajo EU je Komisija opozorila, da člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe ne predpisuje določene oblike poročil o znatnem izkrivljanju niti ne opredeljuje načina njihove objave. Spomnila je, da je poročilo tehnični dokument, ki temelji na dejstvih in se uporablja samo v okviru preiskav o trgovinski zaščiti. Zato je bilo primerno izdano kot delovni dokument služb Komisije, saj je zgolj opisne narave in ne izraža političnih stališč, preferenc ali sodb. To ne vpliva na njegovo vsebino, in sicer objektivne vire informacij o obstoju znatnih izkrivljanj v kitajskem gospodarstvu, pomembnih za uporabo člena 2(6a), točka (c), osnovne uredbe. V zvezi s pripombami, da poročilo temelji na pomanjkljivih dejstvih in da je enostransko, je Komisija ugotovila, da je poročilo celovit dokument, ki temelji na obsežnih objektivnih dokazih, vključno z zakonodajo, predpisi in drugimi uradnimi dokumenti politike, ki jih je objavila kitajska vlada, poročili tretjih oseb iz mednarodnih organizacij, akademskimi študijami in članki strokovnjakov ter drugimi zanesljivimi neodvisnimi viri. Ker je bilo objavljeno decembra 2017, so imele vse zainteresirane strani dovolj možnosti za ovrženje, dopolnitev ali predložitev pripomb v zvezi s poročilom in dokazi, na katerih temelji. Do zdaj ni nobena stran predložila dokazov o tem, da poročilo temelji na napačnih virih.

(40)

V odgovor na trditev kitajske vlade v zvezi s kršitvijo obravnave po načelu države z največjimi ugodnostmi je Komisija opozorila, da se poročilo o državi, kot določa člen 2(6a), točka (c), osnovne uredbe, lahko pripravi za katero koli državo le, kadar ima Komisija utemeljene informacije glede morebitnega obstoja znatnih izkrivljanj v posamezni državi ali posameznem sektorju v tej državi. Decembra 2017, ko so začele veljati določbe člena 2(6a) osnovne uredbe, je Komisija imela take informacije glede znatnega izkrivljanja za Kitajsko. Komisija je oktobra 2020 objavila tudi poročilo o izkrivljanju v Rusiji, ki mu bodo lahko po potrebi sledila še druga poročila. Poleg tega je opozorila, da poročila niso obvezna za uporabo člena 2(6a). V členu 2(6a), točka (c), so opisani pogoji, pod katerimi Komisija objavi poročila o državi, v skladu s členom 2(6a), točka (d), pa pritožnikom ni treba uporabiti poročila, niti ni v skladu s členom 2(6a), točka (e), obstoj poročila o državi pogoj za začetek preiskave na podlagi člena 2(6a). V skladu s členom 2(6a), točka (e), za začetek preiskave na navedeni podlagi zadoščajo že zadostni dokazi glede znatnega izkrivljanja v kateri koli državi, ki jih predložijo pritožniki ob izpolnitvi meril iz člena 2(6a), točka (b). Pravila glede znatnih izkrivljanj v posameznih državah se torej uporabljajo za vse države brez kakršnih koli razlik in ne glede na obstoj poročila o državi. Ta pravila sama po sebi zato ne kršijo obravnave po načelu največjih ugodnosti.

(41)

Drugič, kitajska vlada in CCCME sta trdili, da izračun normalne vrednosti v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe ni v skladu s protidampinškim sporazumom STO, zlasti s členom 2.2 sporazuma, ki določa izčrpen seznam primerov, v katerih se lahko konstruira normalna vrednost, pri čemer ti primeri ne vključujejo znatnega izkrivljanja. Poleg tega uporaba podatkov iz ustrezne reprezentativne države po mnenju kitajske vlade ni v skladu s členom VI.1(b) GATT in členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, ki zahtevata, da se pri računski določitvi normalne vrednosti uporabijo stroški proizvodnje v državi porekla.

(42)

Tretjič, kitajska vlada ter CCCME in družba Liaoning Dantan so navedle, da preiskovalne prakse Komisije iz člena 2(6a) osnovne uredbe niso v skladu s pravili STO, če Komisija v nasprotju s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO ni upoštevala evidenc kitajskih proizvajalcev, ne da bi določila, ali so te evidence v skladu s splošno veljavnimi knjigovodskimi načeli na Kitajskem. V zvezi s tem je kitajska vlada opozorila, da je pritožbeni organ v Evropski uniji – protidampinški ukrepi za biodizel iz Argentine (v nadaljnjem besedilu: DS473) trdil in da je poročilo odbora Evropska unija – metodologija prilagajanja stroškov II (Rusija) (v nadaljnjem besedilu: DS494) vsebovalo trditev, da se v skladu s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, kadar se evidence izvoznika ali proizvajalca v preiskavi v sprejemljivih mejah natančno in zanesljivo ujemajo z vsemi dejanskimi stroški določenega proizvajalca ali izvoznika za obravnavani izdelek, za te evidence lahko šteje, da „razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka“, preiskovalni organ pa bi moral uporabiti take evidence za določitev stroškov proizvodnje proizvajalcev v preiskavi.

(43)

Kar zadeva drugo in tretjo trditev o domnevni nezdružljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s pravom STO, zlasti z določbami člena 2.2 in člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma STO, ter ugotovitvami v zadevah DS473 in DS494, se je Komisija sklicevala na uvodno izjavo 54 začasne uredbe, v kateri so bile podobne trditve zainteresiranih strani že zavrnjene. Hkrati je Komisija v zvezi s trditvijo, da pojem znatnega izkrivljanja, vključen v člen 2(6a) osnovne uredbe, ni naveden med okoliščinami, v katerih je dovoljeno konstruirati normalno vrednost v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO, opozorila, da v notranjem pravu ni treba uporabljati popolnoma enakih pojmov iz zajetih sporazumov, da bi se zagotovila skladnost z navedenima sporazumoma, in da je po njenem mnenju člen 2(6a) v celoti skladen z ustreznimi pravili protidampinškega sporazuma (zlasti kar zadeva možnosti za konstruiranje normalne vrednosti iz člena 2.2 protidampinškega sporazuma). Ker te trditve nikakor ne vsebujejo novih elementov, so bile zavrnjene.

(44)

Četrtič, kitajska vlada je navedla, da bi Komisija morala biti dosledna in v celoti preučiti, ali v reprezentativni državi obstaja tako imenovano izkrivljanje trga. Če je pripravljena sprejeti podatke reprezentativne države brez take presoje, to pomeni „dvojne standarde“. Po mnenju kitajske vlade enako velja za oceno cen in stroškov industrije EU.

(45)

V zvezi s četrto točko, ki od Komisije zahteva zagotovitev, da na podatke tretjih držav, uporabljene v postopkih Komisije, ne vpliva izkrivljanje na trgu, je Komisija opozorila, da v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe normalno vrednost računsko določi na podlagi izbranih podatkov, ki niso domače cene in stroški v državi izvoznici, le, če ugotovi, da taki podatki najbolje odražajo neizkrivljene cene in stroške. V tem postopku mora Komisija uporabiti le neizkrivljene podatke. V tem smislu so zainteresirane strani pozvane, da v zgodnjih fazah preiskave predložijo pripombe o predlaganih virih za računsko določitev normalne vrednosti. Pri končni odločitvi Komisije o tem, kateri neizkrivljeni podatki bi se morali uporabiti za računsko določitev normalne vrednosti, se navedene pripombe v celoti upoštevajo. Kar zadeva zahtevo kitajske vlade, naj Komisija oceni morebitno izkrivljanje na notranjem trgu EU, Komisija ni razumela pomembnosti te točke v kontekstu ocene obstoja znatnega izkrivljanja v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe.

(46)

Petič, družba Liaoning Dantan je trdila, da je Komisija v uvodni izjavi 54 začasne uredbe navedla zelo splošno trditev in ni izrecno pojasnila pravne podlage iz sporazumov STO, vključno s protokolom o pristopu Kitajske k STO, v podporo uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe. Brez zelo jasne obrazložitve, zakaj Komisija zavzema tako stališče, razkritje Komisije ne izpolnjuje pravnih standardov ustrezne utemeljitve odločitve o uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe.

(47)

S petim argumentom, ki ga je navedla družba Liaoning Dantan, se Komisija ni strinjala. Komisija je v uvodni izjavi 54 začasne uredbe opredelila, zakaj je veljavna zakonodaja EU združljiva s STO. Kar zadeva trditev družbe Liaoning Dantan glede protokola o pristopu Kitajske, je Komisija opozorila, da se v protidampinških postopkih v zvezi z izdelki iz Kitajske deli oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k STO, ki se niso iztekli, še naprej uporabljajo pri določanju normalne vrednosti glede na standard tržnega gospodarstva in v zvezi z uporabo metodologije, ki ne temelji na strogi primerjavi s kitajskimi cenami ali stroški. Obenem se zdi, da družba Liaoning Dantan združuje obveznost navedbe razlogov za vsebinsko uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe z domnevno obveznostjo pojasnjevanja pravne podlage STO v podporo uporabi člena 2(6a) osnovne uredbe. Komisija je v uvodnih izjavah 57 do 113 začasne uredbe podrobno pojasnila razloge za uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe in s tem v celoti izpolnila svojo pravno obveznost ustrezne navedbe razlogov. Zato je bil argument družbe Liaoning Dantan zavrnjen.

(48)

CCCME je navedla argumente o združljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s STO in poleg tega trdila, da so petletni načrti na Kitajskem zgolj smernice, v katerih so izražena politična stališča za prihodnost. Kot taki ti načrti po njenem mnenju niso zavezujoči, tudi glede na to, da niso sprejeti enako kot zakoni in odloki. Poleg tega je CCCME opozorila, da podobni dokumenti obstajajo tudi v Evropi, med drugim tudi politični dokumenti Komisije.

(49)

Komisija je opozorila, da kitajski sistem načrtovanja opredeljuje prednostne naloge in predpisuje cilje, na katere se morata osredotočiti centralna in lokalna vlada. Ustrezni načrti obstajajo na vseh ravneh upravljanja in zajemajo skoraj vse gospodarske sektorje, organi na posamezni ravni upravljanja pa spremljajo izvajanje načrtov na ustrezni nižji ravni upravljanja. Kot je podrobno opisano v poročilu, so cilji, določeni z instrumenti načrtovanja, dejansko zavezujoči, pri čemer so na podlagi sistema načrtovanja viri dodeljeni sektorjem, ki jih vlada določi kot strateške ali drugače politično pomembne, in ne v skladu s tržnimi silami (6). Zato je Komisija to trditev zavrnila.

(50)

Družba Liaoning Dantan je obenem tudi ugovarjala temu, da se je Komisija sklicevala na številne medsektorske dejavnike, ki obstajajo na Kitajskem, da bi dokazala obstoj znatnega izkrivljanja. Družba Liaoning Dantan je zlasti trdila, da položaj članice in stalne direktorice kitajskega združenja za ogljično industrijo ne pomeni poseganja države v delovanje družbe Liaoning Dantan, kaj šele vplivanja na njene poslovne odločitve. Podobno je družba Liaoning Dantan navedla, da zanjo kot družbo v zasebni lasti veljajo sodobna tržno usmerjena pravila o korporativnem upravljanju, za svoje poslovne dejavnosti pa v skladu s pravom družb LRK odgovarja izključno zasebnim delničarjem družbe. Nadalje je družba Liaoning Dantan trdila, da obstoj poseganja države ne bi pomenil znatnega izkrivljanja in da mora Komisija po zakonu ugotoviti izkrivljajoči učinek domnevnega poseganja države na njene cene in stroške.

(51)

Argumentov družbe Liaoning Dantan glede domnevnega neobstoja znatnega izkrivljanja kljub obstoječim poseganjem države ni bilo mogoče sprejeti. Prvič, družba Liaoning Dantan ni zagotovila nobenih informacij, ki bi postavile pod vprašaj ugotovitve Komisije (glej uvodno izjavo 90 začasne uredbe), da se grafitne elektrode štejejo za spodbujani sektor in so zato izpostavljene izkrivljanju. Enako velja za izkrivljanja v zvezi z vložki, potrebnimi za proizvodnjo izdelka v preiskavi (glej zlasti uvodni izjavi 90 in 110 začasne uredbe). Drugič, čeprav položaj članice in stalne direktorice kitajskega združenja za ogljično industrijo po mnenju družbe Liaoning Dantan ni pomenilo državnega poseganja, družba ni izpodbijala pripombe v uvodni izjavi 86 začasne uredbe, da je bil namen združenja „izvajati smernice, navodila in politike stranke“ ter da združenje „spoštuje splošno vodstvo Komunistične partije Kitajske“. Tretjič, kar zadeva trditev družbe Liaoning Dantan, da je družba v zasebni lasti s sodobnim korporativnim upravljanjem, je Komisija v uvodnih izjavah 57 do 111 začasne uredbe opisala znatna poseganja države v LRK, kar je povzročilo izkrivljanje učinkovitega dodeljevanja sredstev v skladu s tržnimi načeli. Ta izkrivljanja vplivajo na gospodarske subjekte ne glede na lastniško strukturo ali sestavo poslovodstva. Zato so bile te trditve zavrnjene.

(52)

Ob dokončnem razkritju so kitajska vlada ter CCCME, družba Liaoning Dantan in skupina Fangda predložile dodatne pripombe v zvezi z uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(53)

Kitajska vlada je ponovila svoje stališče, da je člen 2(6a) osnovne uredbe v neskladju s protidampinškim sporazumom ter da ima poročilo dejanske in pravne pomanjkljivosti.

(54)

Natančneje je kitajska vlada trdila, da vsebina poročila presega ustrezen obseg protidampinških preiskav, da so v njem napačno pojasnjene kitajske institucije ter da so v njem legitimne konkurenčne prednosti kitajskih družb in običajne institucionalne razlike med Kitajsko in EU obravnavane kot podlaga za sklep, da je kitajsko gospodarstvo prizadeto zaradi znatnih izkrivljanj trga. Kitajska vlada je v zvezi s tem kritizirala prakso Komisije, da daje vsem stranem priložnost, da poročilo izpodbijajo, ga dopolnijo ali podajo pripombe v zvezi z njim. Namesto tega je kitajska vlada trdila, da je Kitajska od začetka zahtevala, da bi morala Komisija poročilo umakniti, namesto da ga dopolnjuje ali spreminja, ter da kitajska vlada ni imela obveznosti ali potrebe, da bi podala pripombe k poročilu.

(55)

Poleg tega je bila preiskovalna praksa Komisije po mnenju kitajske vlade neskladna s členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma in poročili STO o reševanju sporov v zadevah DS473 in DS494, saj Komisija ni izpolnila svoje obveznosti, da dokaže, da računovodske evidence kitajskih podjetij zaradi znatnih izkrivljanj trga ne odražajo razumno stroškov proizvodnje in prodaje v zvezi z izdelki v preiskavi, saj se v tej analizi preučujejo posamezna podjetja in ne vlade ali institucije. Posledično splošna makroekonomska politika Kitajske ali članstvo podjetja v industrijskem združenju ne more pojasniti posebnih vprašanj, kot je nerazpoložljivost podatkov o stroških podjetja.

(56)

Komisija se s tem ni strinjala. Prvič, kar zadeva domnevne dejanske pomanjkljivosti poročila, kitajska vlada zgolj ponavlja argument, ki je bil naveden že prej in obravnavan v uvodni izjavi 39. Kar zadeva zahtevek kitajske vlade po umiku poročila, namesto da bi zainteresirane strani dobile priložnost za pripombe k njegovi vsebini, je Komisija opozorila, da v skladu s členom 2(6a), točka (c), osnovne uredbe Komisija ni le dolžna pripraviti in objaviti poročil z opisom ustreznih tržnih okoliščin, kadar ima utemeljene informacije o znatnih izkrivljanjih, kot v primeru LRK, temveč mora tudi zagotoviti zainteresiranim stranem dovolj priložnosti, da izpodbijajo ali dopolnijo taka poročila in dokaze, na katerih temeljijo, podajo pripombe v zvezi z njimi ali se oprejo nanje. Komisija je ustrezno upoštevala odločitev kitajske vlade, da ne izkoristi navedene priložnosti, in posledično ugotovila, da zahtevka kitajske vlade po umiku poročila brez obravnavanja njegove vsebine in dokazov ni mogoče sprejeti. Drugič, kar zadeva združljivost preiskovalnih praks Komisije s pravom STO, je Komisija že obsežno obravnavala argument kitajske vlade v uvodni izjavi 54 začasne uredbe ter v uvodni izjavi 43, vključno s stališčem Komisije, da so določbe člena 2(6a) osnovne uredbe v celoti skladne z obveznostmi Unije v okviru STO. Komisija je opozorila, da zaradi obstoja znatnih izkrivljanj stroški in cene v državi izvoznici niso primerni za računsko določitev normalne vrednosti in da pravo WTO, kot ga razlagata odbor STO za reševanje sporov in pritožbeni organ STO v zadevi DS473, načelno omogoča uporabo podatkov iz tretje države v ustrezno prilagojeni obliki, kadar je taka prilagoditev potrebna in utemeljena.

(57)

CCCME je v svojih pripombah k dokončnemu razkritju navedla argumente v zvezi s poročilom in ponovila svoja predhodno izražena stališča, da člen 2(6a) osnovne uredbe ni združljiv s protidampinškim sporazumom. Ta argument je bil ponovljen v pripombah skupine Fangda. Skupina Fangda je kot članica CCCME izrecno podprla mnenje CCCME.

(58)

Kar zadeva poročilo, je CCCME ponovila, da je Komisija z opiranjem na poročilo še naprej krožno trdila, kje morajo izvozniki ovreči navedbe v poročilu, ki je bilo v vsakem primeru pripravljeno s posebnim namenom, da služi kot podlaga za proizvajalce Unije za začetek preiskav o trgovinski zaščiti in ki v tej zadevi sploh ne omenja sektorja v preiskavi. CCCME je zato opozorila, da dokazno breme nosi preiskovalni organ.

(59)

Poleg tega je CCCME ponovila svoj argument, da so petletni načrti na Kitajskem zgolj smernice in ne „zakoni“, „uredbe“ ali „odloki“, ki so zavezujoče narave. CCCME je v zvezi s tem izpostavila, da podobne smernice obstajajo tudi v Evropi.

(60)

Kar zadeva združljivost člena 2(6a) osnovne uredbe s pravom STO, je CCCME navedla, prvič, da se pojem „znatna izkrivljanja“ iz člena 2(6a) osnovne uredbe ne pojavi v nobenem pravilu iz protidampinškega sporazuma STO ali GATT iz leta 1994. Pojem „znatna izkrivljanja“ zlasti ne spada v nobeno kategorijo iz člena 2.2 protidampinškega sporazuma STO. V zvezi z uporabo podatkov iz tretje države je CCCME navedla, da čeprav glede po mnenju pritožbenega organa v zadevi DS473 uporaba podatkov iz vira zunaj države izvoznice ni prepovedana, Komisija očitno ne upošteva dejstva, da je pritožbeni organ poudaril tudi, da „to ne pomeni, da lahko preiskovalni organ s stroški zunaj države porekla preprosto nadomesti stroške proizvodnje v državi porekla“, ter da „mora preiskovalni organ pri določitvi ‚stroškov proizvodnje v državi porekla‘ v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma na podlagi katerih koli informacij, pridobljenih zunaj države, zagotoviti, da se te informacije uporabijo za določitev ‚stroškov proizvodnje v državi porekla‘ in da bo preiskovalni organ zato morda moral te informacije prilagoditi“. Zato CCCME meni, da se pristop Komisije zdi neskladen z obveznostmi Unije v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma STO. Drugič, CCCME je menila, da člen 2(6a) osnovne uredbe krši člen 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma in odločbo v zadevi DS437, ker Komisiji na podlagi člena 2(6a) osnovne uredbe, ko ugotovi obstoj „znatnih izkrivljanj“, ni treba preverjati dveh pogojev iz člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma, in sicer ali so evidence v skladu s splošno sprejetimi računovodskimi načeli države izvoznice in ali evidence razumno odražajo stroške, povezane s proizvodnjo in prodajo obravnavanega izdelka.

(61)

Poleg tega je CCCME ponovila svoj predhodno navedeni argument, da je v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe oceno domnevnih znatnih izkrivljanj treba opraviti ločeno za vsakega izvoznika in proizvajalca ter da bi Komisija skladno s tem morala utemeljiti svojo oceno vsaj za vsakega posameznega vzorčenega proizvajalca izvoznika. Isti argument je navedla tudi skupina Fangda.

(62)

Argumenti CCCME niso bili sprejemljivi. Prvič, kar zadeva domnevno krožno utemeljevanje Komisije in dokazno breme, je Komisija opozorila, kot je že navedeno v uvodnih izjavah 53 in 55 začasne uredbe, da oddelek 3.3.1 začasne uredbe vsebuje celovito oceno Komisije o obstoju znatnih izkrivljanj. Komisija ni videla nobene krožnosti v načinu izvedbe navedene ocene, tj. da se Komisija opira na razpoložljive dokaze, vključno s poročilom, zainteresirane strani pa imajo priložnost, da podajo pripombe k tem dokazom. Drugič, kar zadeva naravo petletnih načrtov, je Komisija sicer ugotovila, da obstoj in narava dokumentov o načrtovanju v Uniji v okviru trenutne preiskave nista pomembna, a je obenem opozorila, da, kot je že podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 73 in 74 začasne uredbe in uvodni izjavi 49, posebna narava načrtovanja industrijskih dejavnosti na Kitajskem ni le celovita in zajema praktično celotno industrijsko proizvodnjo v državi, temveč tudi neposredno vpliva na poslovne odločitve udeležencev na trgu zaradi finančnih in drugih mehanizmov, ki take udeležence prepričajo k upoštevanju petletnih načrtov. Kot primer je Komisija opozorila, da si morajo skladno s 13. petletnim načrtom „[v]se lokalne uprave in ministrstva […] prizadevati za organizacijo, usklajevanje in vodenje izvajanja tega načrta. Dinamično bomo spremljali in ocenjevali izvajanje tega načrta. […] Postopki odobritev v zvezi s projekti in pobudami, vključenimi v ta načrt, bodo racionalizirani, pri izbiri lokacij, razpoložljivosti zemljišč in ureditvah financiranja pa jim bo dana prednost. Zagotovili bomo, da revizijski organi opravljajo svojo nalogo pri nadzoru nad izvajanjem“ (7). Tretjič, kar zadeva domnevno nezdružljivost člena 2(6a) osnovne uredbe s pravom STO, zlasti z določbami člena 2.2 in člena 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma, ter ugotovitvami v zadevi DS473, je Komisija ponovila svoje stališče, izraženo v uvodni izjavi 54 začasne uredbe ter v uvodni izjavi 56, da je člen 2(6a) osnovne uredbe v celoti skladen z obveznostmi EU na podlagi prava STO in da pravo STO, kot ga razlagata odbor STO za reševanje sporov in pritožbeni organ STO v zadevi DS473, dovoljuje uporabo podatkov iz tretje države v ustrezno prilagojeni obliki, kadar je taka prilagoditev potrebna in utemeljena. Poleg tega je v zvezi s trditvijo, da pojem znatnih izkrivljanj iz člena 2(6a) osnovne uredbe ni naveden med primeri, v katerih je dovoljeno računsko določiti normalno vrednost v skladu s členom 2.2 protidampinškega sporazuma, ta argument že bil obravnavan v uvodni izjavi 43. Četrtič, kar zadeva posamezno oceno znatnih izkrivljanj za vsakega proizvajalca izvoznika, je Komisija opozorila, da ko je ugotovljeno, da v skladu s členom 2(6a), točka (b), osnovne uredbe zaradi obstoja znatnega izkrivljanja za državo izvoznico ni ustrezno uporabiti domačih cen ali stroškov v državi izvoznici, lahko Komisija v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe za vsakega proizvajalca izvoznika normalno vrednost računsko določi z uporabo neizkrivljenih cen ali referenčnih vrednosti v ustrezni reprezentativni državi. Takšna ugotovitev je bila sprejeta na podlagi ocene iz uvodnih izjav 57 do 111 začasne uredbe in je bila uporabljena posamično za vsakega proizvajalca izvoznika. Komisija je nadalje opozorila, da člen 2(6a), točka (a), osnovne uredbe dovoljuje uporabo domačih stroškov, samo če je zanesljivo ugotovljeno, da niso izkrivljeni. Vendar v spisu ni dokazov, ki bi kazali, da je to res tako.

(63)

Družba Liaoning Dantan je predložila pripombe v zvezi z združljivostjo člena 2(6a) osnovne uredbe s pravom STO ter v zvezi s pravnimi standardi ustrezne navedbe razlogov, ki utemeljujejo uporabo člena 2(6a) osnovne uredbe.

(64)

Natančneje je družba Liaoning Dantan trdila, da (i) Komisija s tem, ko je zgolj ponovila, da je člen 2(6a) osnovne uredbe združljiv s pravom STO, ni nadalje pojasnila točne pravne podlage za združljivost člena 2(6a) s pravom STO in da (ii) ni bilo pojasnjeno, kateri del oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k STO naj bi se še naprej uporabljal, kaj šele da bi bilo to stališče ustrezno utemeljeno. Posledično je družba Liaoning Dantan menila, da je uporaba podatkov iz tretje države pri računski določitvi normalne vrednosti na podlagi domnevnega obstoja znatnih izkrivljanj nezdružljiva s členom 2.2 in členom 2.2.1.1 protidampinškega sporazuma ter s poročili o reševanju sporov v zadevi DS473.

(65)

Dalje je družba Liaoning Dantan ponovila stališče, da je Komisija pravno obvezana ugotoviti izkrivljajoči učinek domnevnih poseganj države in da posledično družbi Liaoning Dantan ni treba predložiti dokazov o nasprotnem. Zato po mnenju družbe Liaoning Dantan Komisija ni izpolnila svoje obveznosti, da oceni obstoj znatnih izkrivljanj ločeno za vsakega izvoznika in proizvajalca ločeno v skladu s členom 2(6a), točka (a), osnovne uredbe.

(66)

Argumente družbe Liaoning Dantan je treba zavrniti. Prvič, argument o združljivosti člena 2(6a) osnovne uredbe s pravom STO je bil podrobno obravnavan že prej. Komisija je zato ponovila svoje stališče, izraženo v uvodni izjavi 54 začasne uredbe ter v uvodnih izjavah 43 in 56. Kar zadeva argument družbe Liaoning Dantan glede oddelka 15 protokola o pristopu Kitajske k STO, Komisija opozarja na svoje stališče v uvodni izjavi 47. Drugič, kar zadeva argument o posamezni oceni za vsakega proizvajalca izvoznika, se je Komisija sklicevala na uvodno izjavo 62, v kateri je bil ta argument obravnavan.

(67)

Ker ni bilo drugih pripomb, so bile ugotovitve iz uvodnih izjav 57 do 113 začasne uredbe glede obstoja znatnega izkrivljanja ter glede tega, da ni primerno uporabiti domačih cen in stroškov za računsko določitev normalne vrednosti v tej zadevi, potrjene.

(68)

Medtem, ko je CCCME ponovno izrazila dvom, ali bi se Mehika lahko štela za primerno reprezentativno državo za računsko določitev normalnih vrednosti kitajskih izvoznikov, je obenem priznala prizadevanja Komisije za izbor razumnih zneskov prodajnih, splošnih in administrativnih stroškov (PSA) ter dobička, ki odražajo zahteve iz člena 2(6a) osnovne uredbe.

(69)

Ker novi argumenti niso bili predstavljeni in ker ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila izbor Mehike za reprezentativno državo iz uvodnih izjav 114 do 148 začasne uredbe.

(70)

Komisija je podrobnosti o virih, uporabljenih za računsko določitev normalne vrednosti, navedla v uvodnih izjavah 139 do 168 začasne uredbe. Po objavi začasne uredbe je več strani navedlo trditve o različnih virih, uporabljenih za računsko določitev normalne vrednosti.

(71)

Po začasnem razkritju je Evropsko združenje za ogljik in grafit (ECGA) ponovilo trditev, da bi se Komisija morala opreti na reprezentativne cene naftnega koksa (oznaka HS 2713 12) za konstruiranje normalne vrednosti in da so bile cene, uporabljene v začasni fazi, umetno nizke, saj so večinoma zajemale materiale nizke kakovosti, ki jih ni mogoče uporabiti za proizvodnjo grafitnih elektrod.

(72)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 140 in 145 začasne uredbe, se je Komisija začasno odločila določiti referenčno vrednost na podlagi mehiške uvozne cene, združene na ravni države. Vir informacij je bila zbirka podatkov Global Trade Atlas (GTA). Po trditvi združenja ECGA je Komisija analizirala zadevo in na podlagi iste podatkovne zbirke, kot je bila uporabljena v začasni fazi (tj. GTA), odkrila podrobnejše informacije o uvozu, ki se razlikujejo glede na različne točke uvoza v Mehiko, prek katerih je bil naftni koks (oznaka HS 2713 12) po morju in po kopnem uvožen v Mehiko iz ZDA. Mehiški statistični podatki o carini, ki jih vsebuje zbirka podatkov GTA, kažejo, da je bila uvozna cena okoli 2 144 USD na tono, kadar je šlo za uvoz prek mehiškega obmejnega kraja Nuevo Laredo (po kopnem iz ZDA), medtem ko je cena uvoza v druge dele Mehike znašala okoli 200 USD na tono. Na podlagi javno dostopnih informacij (8) je Komisija menila, da cena 200 USD na tono ni mogla odražati stroškov naftnega koksa visoke kakovosti, ki je potreben za proizvodnjo grafitnih elektrod, temveč je odražala znatno nižjo kakovost goriva, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike ter v cementnih pečeh. Hkrati je Komisija ugotovila, da se mehiški proizvajalec grafitnih elektrod GrafTech Mexico nahaja v bližini kraja Nuevo Laredo, njegov glavni dobavitelj naftnega koksa pa se prav tako nahaja v bližini tega mesta na ameriški strani. Mehiški proizvajalec je potrdil, da je bil njegov naftni koks uvožen v znatnih količinah prek kraja Nuevo Laredo ter da se je uporabljal za proizvodnjo grafitnih elektrod. Zato se je Komisija odločila, da se bo pri določitvi svoje referenčne vrednosti za naftni koks oprla na uvozno ceno, ugotovljeno v kraju Nuevo Laredo, in sicer kot na reprezentativno ceno za naftni koks visoke kakovosti, ki se uporablja posebej za proizvodnjo grafitnih elektrod.

(73)

V pripombah k začasnemu razkritju je družba Liaoning Dantan trdila, da je Komisija uporabila napačen pretvorbeni koeficient FOB/CIF za mehiške podatke o uvozu v vrednosti FOB iz zbirke podatkov GTA. Stran je zlasti trdila, da so bili stroški prevoza pretirani in da bi Komisija morala za mehiški uvoz uporabiti specifičen koeficient, saj je bila večina upoštevanega uvoza opravljenega iz ZDA.

(74)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 151 začasne uredbe, je Komisija določila neizkrivljeno ceno surovin na podlagi tehtane povprečne uvozne cene (CIF). Medtem ko večina držav sporoča vrednost svojega uvoza na ravni carinske meje (na primer CIF v primeru pomorske dostave), pa Mehika sporoča vrednost svojega uvoza brez upoštevanja stroškov pomorskega prevoza (tj. na ravni FOB). Komisija je torej za začasne izračune prilagodila vrednosti, ki jih je sporočila Mehika, da bi dosegla vrednost na ravni mejne carine (tj. na ravni CIF).

(75)

Komisija je preučila trditev in menila, da uporabljeni pretvorbeni koeficient FOB/CIF ni razumno odražal porekla blaga, uvoženega v Mehiko. Posledično se je Komisija odločila določiti koeficient FOB/CIF na podlagi dejanskega porekla uvoženega blaga. Pri uvozu prek kraja Nuevo Laredo ni bil uporabljen noben koeficient, ker je bilo blago uvoženo po kopnem.

(76)

Razpredelnica dejavnikov proizvodnje grafitnih elektrod iz uvodne izjave 150 začasne uredbe je bila zato zamenjana z naslednjo razpredelnico:

Proizvodni dejavniki grafitnih elektrod

(77)

Po začasnem razkritju sta skupina Fangda in družba Liaoning Dantan izpostavili, da v nasprotju z navedbami v uvodni izjavi 155 začasne uredbe Komisija ni določila cene električne energije na podlagi cen, ki jih je objavila mehiška zvezna komisija za električno energijo (v nadaljnjem besedilu: Comisión Federal de Electricidad ali CFE).

(78)

Komisija se je s trditvijo strinjala in spremenila referenčno ceno za elektriko v skladu z uvodno izjavo 155 začasne uredbe. Komisija je uporabila nabor CFE za industrijske uporabnike visokonapetostnega omrežja DIT (10).

(79)

Obenem je družba Liaoning Dantan ponovila svojo trditev, ki jo je navedla že po drugem obvestilu, in sicer da so cene električne energije v Mehiki izkrivljene navzgor, ker je nova mehiška uprava v letu 2019 domnevno ogrozila proizvodnjo energije iz obnovljivih virov in naložbe vanjo, s čimer je dala prednost proizvajalcu v državni lasti CFE v škodo operaterjev energije iz obnovljivih virov v zasebni lasti. Stran je dalje trdila, da je neposredna posledica tega izkrivljanja ta, da je treba pristojbine za prenos v referenčni ceni elektrike prilagoditi tako, da bodo odražale neizkrivljeno vrednost pred poseganji mehiške države v trg, tj. pred letom 2019, ko je oblast prevzela nova mehiška vlada.

(80)

Komisija je ugotovila, da stran ni predložila novih dokazov. Kot je obenem že navedeno v uvodni izjavi 157 začasne uredbe, se je stran prej sklicevala zgolj na številne objave v medijih in trdila, da je energija iz obnovljivih virov v Mehiki domnevno ogrožena. Niso pa bili predloženi nobeni konkretni dokazi, da je bilo temu res tako, in, kar je še pomembnejše, da je ta domnevna politika mehiške vlade vplivala na cene elektrike v Mehiki. Komisija je zato to trditev in zahtevek za prilagoditev pristojbin za prenos z vrednostmi izpred leta 2019 zavrnila.

(81)

Družba Liaoning Dantan je ponovno trdila, da za referenčno vrednost ni bilo primerno uporabiti odstotek PSA, pridobljen iz letnega poročila družbe GrafTech International Ltd. za leto 2020, saj je izhajal iz konsolidiranih finančnih podatkov različnih družb s sedežem v državah z različno ravnjo dohodka, vključno z državami z visokim dohodkom, kot so ZDA.

(82)

Komisija je pojasnila, da je bila opisana metodologija uporabljena na podlagi edinih dejanskih finančnih podatkov, ki so na voljo v reprezentativni državi in da v spisu ni bilo nikjer navedeno, da uporabljena raven PSA ni bila razumna. Zainteresirane strani so bile o tem dejstvu obveščene z dvema obvestiloma o virih za določitev normalne vrednosti. Družba je tako imela dovolj priložnosti, da bi zagotovila dokaze, da raven PSA družbe GrafTech International Ltd. ni bila razumna, ali predlagala alternativne referenčne vrednosti namesto izkrivljenega odstotka PSA, vendar tega ni storila. Trditev je bila zato zavrnjena.

(83)

Ista stran je tudi trdila, da bi bilo treba nekatere izdatke, navedene v letnem poročilu družbe GrafTech International Ltd. za leto 2020, črtati s seznama stroškov PSA, uporabljenih za določitev odstotka PSA (tj. nadomestila z delnicami in prilagoditev glede na tržne razmere).

(84)

Komisija je trditev preučila in menila, da je utemeljena. Po črtanju teh izdatkov so bili stroški PSA na podlagi stroškov proizvodnje določeni na 10,4 %.

(85)

Družba Liaoning Dantan je trdila, da bi Komisija morala ugotoviti referenčno vrednost potrošnih materialov in režijskih stroškov proizvodnje ločeno od drugih vložkov. Trdila je, da bi morala Komisija uporabiti dejanske stroške potrošnih materialov in režijske stroške. Družba Liaoning Dantan in CCCME sta dalje navedli, da enako velja tudi glede izračuna stroškov prevoza za dobavo surovin, pri katerem je Komisija te stroške prevoza izrazila kot odstotek dejanskih stroškov surovin in nato enak odstotek uporabila za neizkrivljene stroške istih surovin, da bi dobila neizkrivljene stroške prevoza. Strani sta trdili, da ker so bili stroški surovin ponovno izračunani z uporabo neizkrivljene cene, so bili stroški prevoza povezani tudi s povečanjem vrednosti surovin, kar pa po njunem mnenju ni bilo pravilno, saj taka povezava ni obstajala.

(86)

Komisija je navedla, da so za vsakega sodelujočega proizvajalca izvoznika stroški, agregirani med potrošnimi materiali, predstavljali od 0,01 % do 2,1 % skupnih stroškov proizvodnje. Zato je Komisija menila, da so potrošni materiali skupaj imeli zelo omejen vpliv na stroške proizvodnje in s tem na izračun normalne vrednosti. Zato se je odločila, da ne navede vira individualne referenčne vrednosti za posamezne potrošne materiale, temveč jih izrazi kot odstotek skupnih stroškov surovin na podlagi podatkov o stroških, ki jih sporočijo proizvajalci izvozniki, ta odstotek pa nato uporabi pri ponovno izračunanih stroških materialov, ko uporabi določene neizkrivljene cene. Poleg tega je Komisija opozorila, da so bila v oddelku 3.3.1 začasne uredbe ugotovljena znatna izkrivljanja. V navedenem primeru se v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe domači stroški lahko uporabijo, vendar le, če se na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni. Strani niso predložile nobenih takih dokazov v zvezi s proizvodnimi dejavniki, združenimi med potrošne materiale, niti ni takih dokazov našla Komisija. Zato Komisija ni mogla uporabiti podatkov, ki jih je sporočila družba Liaoning Dantan. Komisija je menila, da je njena metodologija za izračun neizkrivljene vrednosti za potrošne materiale primerna in da v spisu ni bilo na voljo boljših informacij. Družba Liaoning Dantan ni zagotovila druge možnosti za uporabo uvoznih vrednosti iz zbirke GTA za reprezentativno državo niti alternativne neizkrivljene referenčne vrednosti za potrošne materiale. Zato je bila trditev v zvezi s potrošnimi materiali zavrnjena.

(87)

V zvezi s trditvijo družbe Liaoning Dantan glede metodologije, ki jo je Komisija uporabila za določitev neizkrivljene vrednosti njenih režijskih stroškov proizvodnje, kot je navedeno v uvodni izjavi 166 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da podatki o režijskih stroških niso bili takoj na voljo ločeno v finančnih izkazih proizvajalca v reprezentativni državi. Poleg tega se, ko se ugotovi znatno izkrivljanje, v skladu s členom 2(6a) osnovne uredbe lahko uporabijo domači stroški, vendar le, če se na podlagi točnih in ustreznih dokazov zanesljivo ugotovi, da niso izkrivljeni. Družba Liaoning Dantan ni predložila takih dokazov v zvezi z režijskimi stroški, niti jih ni našla Komisija. Zato je Komisija menila, da je bila njena metodologija za izračun neizkrivljene vrednosti za režijske stroške primerna in da ni bilo na voljo boljših informacij. Družba Liaoning Dantan ni predlagala alternativne neizkrivljene referenčne vrednosti za režijske stroške. Trditev je bila zato zavrnjena.

(88)

V zvezi s trditvijo družbe Liaoning Dantan in CCCME o metodologiji, ki jo je Komisija uporabila za določitev neizkrivljenih stroškov notranjega prevoza na Kitajskem, za dobavo surovin, kot je opredeljeno v uvodni izjavi 153 začasne uredbe, je Komisija ugotovila, da družba Liaoning Dantan in CCCME nista predložili nobenih dokazov za to, da na transportne stroške niso vplivala znatna izkrivljanja v LRK, prav tako pa nista predstavili alternativnega pristopa glede tega, kako bi morala Komisija posamezno izračunati neizkrivljene stroške prevoza za posamezno surovino. Trditev je bila zato zavrnjena.

(89)

Podrobni podatki za izračun izvozne cene so navedeni v uvodnih izjavah 169 in 170 začasne uredbe. Ker pripombe niso bile prejete, so bile te uvodne izjave potrjene.

(90)

Družba Liaoning Dantan je trdila, da bi morala Komisija ponovno izračunati delež PSA-stroškov na podlagi podrobne razčlenitve izdatkov (kot so prevoz in vsi tozadevni stroški), s čimer bi omogočila določitev specifičnega deleža PSA-stroškov za domačo prodajo v skladu s členom 2(10) osnovne uredbe.

(91)

Komisija je pojasnila, da je bila opisana metodologija uporabljena zato, ker finančni podatki, ki so bili na voljo v reprezentativni državi, niso vsebovali podrobnih informacij o izdatkih PSA, s čimer so bili izključeni prevozni in tozadevni stroški. Zainteresirane strani so bile o tem dejstvu obveščene z dvema obvestiloma o virih za določitev normalne vrednosti. Družba je torej imela dovolj možnosti, da bi predlagala ustrezno referenčno vrednost, s katero bi se nadomestili domnevno izkrivljeni stroški PSA. Vendar tega ni storila. Zato je bila trditev zavrnjena.

(92)

Skupina Yangzi je trdila, da Komisija ni uporabila informacij iz izbrane reprezentativne države, tj. Mehike, temveč je uporabila izvozne cene ZDA. Trdila je, da je v členu 2(6a), točka (a), osnovne uredbe jasno navedeno, da mora po izboru reprezentativne države Komisija ostati pri tem izboru, razen v res izjemnih in ustrezno utemeljenih okoliščinah. S tem ko je kot ustrezno referenčno vrednost uporabila izvozne cene ZDA, Komisija tega pravila ni upoštevala.

(93)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 72, je Komisija določila referenčno vrednost naftnega koksa na podlagi mehiških statističnih podatkov o uvozu v kraj Nuevo Laredo in ne na podlagi statističnih podatkov o izvozu ZDA. Trditev je bila zato zavrnjena.

(94)

Skupina Yangzi in družba Liaoning Dantan sta tudi trdili, da Komisija ne bi smela omejiti vira informacij na eno vstopno točko v Mehiki in da se uvozno pristanišče in način prevoza ne moreta šteti za objektivno merilo, saj to vodi v zelo izkrivljeno in nereprezentativno ceno naftnega koksa.

(95)

V členu 2(6a), točka (a), je navedeno, da lahko Komisija za določitev stroškov proizvodnje uporabi ustrezne stroške proizvodnje in prodaje v primerni reprezentativni državi, pod pogojem da so ustrezni podatki takoj na voljo. Če so torej informacije takoj na voljo, ima Komisija polje proste presoje pri svojem izboru najprimernejšega vira informacij, ki ga bo uporabila za določitev referenčne vrednosti v primerni reprezentativni državi. Komisija je menila, da nič ne preprečuje uporabe podatkov o uvozu, specifičnih za določeno družbo (kot na primer za določitev dobička ali PSA-stroškov), ali uporabe statističnih podatkov o uvozu, ki se nanašajo na eno vstopno točko, kadar je to najprimernejše. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(96)

Skupina Yangzi je trdila, da Komisija ni dokazala, da je družba GrafTech Mexico edini proizvajalec grafitnih elektrod v Mehiki, in da lahko druge družbe proizvajajo grafitne elektrode nižje kakovosti z uporabo uvoženega naftnega koksa nižje kakovosti.

(97)

Komisija je med preiskavo ugotovila, da je družba GrafTech Mexico edini proizvajalec izdelka v preiskavi v Mehiki. Zainteresirane strani so bile obveščene o tem dejstvu z dvema obvestiloma o virih za določitev normalne vrednosti iz uvodnih izjav 43 in 44 začasne uredbe in so bile pozvane k predložitvi pripomb. Niti po prvem niti po drugem obvestilu niso bile prejete nobene pripombe. Poleg tega je Komisija navedla, da zainteresirane strani niso predložile nobenih dokazov o obstoju drugih proizvajalcev grafitnih elektrod v Mehiki. Vsekakor število proizvajalcev grafitnih elektrod po mnenju Komisije ni vplivalo na določitev referenčne vrednosti naftnega koksa, ki se uporablja za proizvodnjo grafitnih elektrod, saj je referenčna vrednost določena na ravni statističnih podatkov o uvozu in ne na ravni proizvajalca. Trditev je bila zato zavrnjena.

(98)

Skupina Yangzi je trdila, da Komisija ni imela podpornih dokazov, da so se cene okoli 200 USD na tono nanašale na različne razrede in vrste uporabe naftnega koksa, ki niso bili uporabljeni v proizvodnji zadevnega izdelka. Poleg tega sta skupina Fangda in CCCME trdili, da naftni koks, ki se uporablja za proizvodnjo energije, ni bil prijavljen pod oznako HS 2713 12, temveč pod oznako HS 2713 11.

(99)

Opozoriti je treba, da skupina Yangzi ni predložila nobenih dokazov v podporo svoji trditvi. Komisija se je sklicevala na trditev, ki jo je predložilo združenje ECGA, da so bile cene naftnega koksa (oznaka HS 2713 12), uporabljene v začasni fazi, umetno nizke (tj. okoli 750 USD na tono) in da te cene niso bile reprezentativne za cene naftnega koksa, ki so jih plačevale različne družbe za proizvodnjo grafitnih elektrod po svetu. Združenje ECGA je zlasti trdilo, da je bila najnižja ponujena cena za tak razred v obdobju preiskave vedno precej več kot 750 USD na tono. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 72, je Komisija pri preučitvi te trditve ugotovila, da so mehiški statistični podatki o uvozu, vsebovani v zbirki GTA, kazali znatno razliko med povprečno uvozno ceno naftnega koksa (oznaka HS 2713 12), uvoženega prek mehiškega obmejnega kraja Nuevo Laredo (po kopnem iz ZDA), in uvozom v druge dele Mehike, pri čemer je slednji izkazoval 10-krat nižjo povprečno ceno na tono za isti vložek.

(100)

Komisija je primerjala uvozno ceno 200 USD na tono z dokazi, pridobljenimi med preiskavo. Ti so med drugim zajemali: (i) seznam nakupov naftnega koksa, ki so ga uvozili vzorčeni kitajski proizvajalci; (ii) kopije računov o nakupih indijskih proizvajalcev, ki jih je zagotovilo združenje ECGA in ki kažejo, da cena naftnega koksa ni bila nižja od 800 USD na tono; (iii) informacije, ki jih je zagotovilo združenje ECGA, z njegovimi pripombami k dokončnemu razkritju, kjer so se te sklicevale na kitajsko spletišče (11) s statističnimi podatki o uvozu. Poleg tega sta skupina Fangda in družba Liaoning Dantan po dokončnem razkritju zagotovili uvozne cene v LRK, ki so temeljile na istem kitajskem spletišču, na katerem so se cene naftnega koksa razreda, ki je bil v obdobju preiskave uporabljen za proizvodnjo grafitnih elektrod, po navedbah gibale med 900 USD in 3 200 USD na tono. Komisija je zato menila, da nizka cena, ki znaša 200 USD na tono, ni mogla odražati stroškov razreda naftnega koksa, ki je bil potreben za proizvodnjo grafitnih elektrod. Kot je navedeno v uvodni izjavi 72, je ta uvozna cena na enoto, tj. 200 USD na tono, blizu uvozne cene nižjih razredov naftnega koksa, ki se uporabljajo izključno za proizvodnjo energije (naftni koks (nežgan), oznaka HS 2713 11), po ceni 60 USD na tono.

(101)

Nazadnje, nobena od zainteresiranih strani ni predložila dokazov, da bi bilo naftni koks, uvožen po ceni 200 USD na tono, mogoče uporabiti za proizvodnjo grafitnih elektrod. Zato je Komisija trditev zavrnila in potrdila svojo odločitev o izključitvi uvoza na ravni mehiških carinskih uradov, kjer je bila tehtana povprečna uvozna cena približno 200 USD na tono.

(102)

Skupina Fangda in CCCME sta nadalje trdili, da Komisija ni predložila nobenih pozitivnih dokazov ali razumne razlage, zakaj se je uvoz prek kraja Nuevo Laredo obsežno uporabljal kot vhodni material za proizvodnjo grafitnih elektrod. Medtem ko ima Komisija diskrecijsko pravico za zagotovitev, da uporaba podatkov o uvozu natančneje odraža stanje proizvodnje proizvajalca izvoznika, da se zagotovi, „da se take informacije uporabijo za določitev ‚stroškov proizvodnje v državi porekla‘“, mora biti selektivna uporaba takih podatkov o uvozu objektivna in poštena ter podprta s pozitivnimi dokazi.

(103)

Poleg tega je kitajska vlada trdila, da je bila praksa Komisije, s katero nadalje ocenjuje pripombe vseh strani, usmerjena v rezultate, zlasti glede podatkov o naftnemu koksu (žganem). Če je bilo po mnenju Komisije treba dalje razčleniti podatke mehiških carinskih organov o uvozu pod oznako HS 2713 12, bi Komisija ali pritožniki morali predlagati znanstveno metodo za razčlenitev in podlago za razlikovanje naftnega koksa (žganega), uporabljenega za grafitne elektrode, od drugih vrst uporabe. Razlikovanje glede na ceno ali kraj carinske deklaracije ni bilo zanesljivo. Hkrati je kitajska vlada trdila, da ta pristop ni skladen z odločitvijo Komisije v preiskavi o pritrdilnih elementih (12), kjer Komisija ni sprejela dokazov CCCME in proizvajalcev pritrdilnih elementov, ki bi dokazovali, da bi bilo treba podatke o uvozu iz nekaterih držav izključiti. Zato kitajska vlada zahteva, da EU ohrani objektivno nevtralnost in sprejme dosledno metodo obravnave za vse primere, namesto da uporablja metodo, s katero pridobi najvišjo stopnjo dampinga.

(104)

Kot je navedeno v uvodnih izjavah 140 in 145 začasne uredbe, se je Komisija odločila določiti referenčno vrednost na podlagi mehiške uvozne cene, agregirane na ravni države z upoštevanjem podatkov iz zbirke GTA, ker za reprezentativno državo ni bil na voljo noben drug vir informacij, prav tako ni bila takoj na voljo mednarodna referenčna vrednost. Za oznako HS 2713 12 v mehiški carinski tarifi ni razčlenitve med različnimi vrstami razredov, prav tako nobena od zainteresiranih strani ni predstavila metodologije, ki bi omogočala razlikovanje med razredom naftnega koksa, ki se uporablja za proizvodnjo grafitnih elektrod, in drugimi razredi. Komisija je ugotovila, da je uvoz na ravni mehiških carinskih vstopnih točk zagotovil ustrezno razlikovanje med različnimi vrstami razredov, pri čemer uvoz, ki vstopa v kraju Nuevo Laredo, kar se da natančno odraža naftni koks, ki ga je mogoče uporabljati za proizvodnjo grafitnih elektrod. Hkrati je bil uvoz na drugih vstopnih točkah bodisi zanemarljiv (glej uvodno izjavo 113) ali pa je bila njegova cena 200 USD na tono. Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 101, v zvezi s slednjim nobena od zainteresiranih strani ni predložila dokazov, da bi bilo mogoče ta cenejši razred uporabiti za proizvodnjo grafitnih elektrod. Tako je Komisija ugotovila, da je bilo samo uvoz, ki vstopa v kraju Nuevo Laredo, mogoče upoštevati za namen določitve referenčne cene naftnega koksa, ki se uporablja za proizvodnjo grafitnih elektrod. Poleg tega je Komisija preučila raven cen uvoza v kraju Nuevo Laredo in ugotovila, da se je tehtana povprečna uvozna cena, določena na podlagi znatnega obsega uvoza, gibala znotraj razpona cen naftnega koksa, uporabljenega za proizvodnjo grafitnih elektrod v obdobju preiskave, ki so ga predložili proizvajalci izvozniki, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 108. Hkrati je edini ugotovljeni proizvajalec izdelka v preiskavi v reprezentativni državi, tj. GrafTech Mexico, navedel, da je večino svojega potrebnega naftnega koksa uvozil prek kraja Nuevo Laredo. Zato jo podobno kot pri preiskavi o pritrdilnih elementih Komisija upoštevala vse zgoraj opisane elemente in se ni opirala zgolj na razliko v ceni med različnimi mehiškimi carinskimi vstopnimi točkami. Komisija je tako zavrnila trditve, da so bile cene uvoza naftnega koksa v Mehiko nereprezentativne ali nerazumne.

(105)

Skupina Fangda je trdila, da se dopis družbe GrafTech International z dne 21. decembra 2021 o uvozu igelnega koksa ne sme upoštevati, ker družba GrafTech International ni bila registrirana kot zainteresirana stran. Poleg tega je bil dopis predložen po izteku roka za pripombe, Komisija pa ni mogla preveriti točnosti in ustreznosti predloženih informacij.

(106)

V skladu z osnovno uredbo in zlasti njenim členom 2(6a), točka (e), Komisija zbere podatke, ki so potrebni za določitev normalne vrednosti v skladu s točko (a) člena 2(6a) osnovne uredbe. To pomeni, da mora Komisija dejavno iskati informacije in ne zgolj upoštevati informacij, ki ji jih predložijo zainteresirane strani. Obenem v osnovni uredbi ni ničesar, kar bi Komisiji kot preiskovalnemu organu preprečevalo, da se opre na informacije, ki jih ni predložila zainteresirana stran, dokler so vsi dokazi, na katere se Komisija opre, vključeni v spis, do katerega imajo zainteresirane strani dostop, brez poseganja v člen 19 osnovne uredbe. Komisija ima torej kot preiskovalni organ vso pravico in je celo dolžna upoštevati in preučiti vse informacije, ki jih ima na voljo. Komisija je menila, da je dopis, naveden v prejšnji uvodni izjavi, vseboval ustrezne informacije, in nesporno je, da je bil dopis vključen v nezaupen spis, do katerega so zainteresirane strani imele dostop. Poleg tega so informacije v dopisu zgolj dopolnjevale druge elemente, ki jih je Komisija upoštevala, da bi prišla do sklepa, da bi bilo treba uvozno točko v kraju Nuevo Laredo uporabiti kot referenčno vrednost za zadevni vložek; zlasti da so podatki v skladu s stroški vložka kakovosti in razreda, ki se uporablja za proizvodnjo izdelka v preiskavi v izbrani reprezentativni državi, in da so bili v izbrani reprezentativni državi takoj na voljo.

(107)

Skupina Fangda, CCCME, družba Liaoning Dantan in skupina Yangzi so trdile, da je bila cena uvoza v kraju Nuevo Laredo izkrivljena in ni bila reprezentativna za prvovrstni naftni koks ustreznega razreda. Te uvozne cene so bile višje od normalne tržne cene in se niso mogle šteti za cene po običajnih tržnih pogojih. Nadalje so trdile, da je bila cena visoka zaradi spodbude za povezanega dobavitelja iz ZDA, da zviša svoje cene zaradi razlike v stopnji davka od dohodkov med ZDA in Mehiko. Uvozna cena bi lahko tudi odražala ceno za super prvovrstni naftni koks, medtem ko kitajski proizvajalci uporabljajo nižje razrede. Družba Liaoning Dantan in skupina Yangzi sta navedli, da je družba GrafTech po navedbah v letnem poročilu družbe GrafTech International za leto 2020 uporabljala mešanice igelnega koksa višje kakovosti. V letnem poročilu družbe GrafTech International je bilo navedeno, da „nam naša proizvodnja naftnega igelnega koksa posebej za grafitne elektrode daje priložnost, da proizvajamo super prvovrstni naftni igelni koks najvišje kakovosti“. Tako bi bila (delno) pojasnjena skrajno visoka cena izvoza ZDA v Mehiko. Navedle so tudi, da so bile cene uvoza v Mehiko v obdobju preiskave razmeroma stabilne, medtem ko so cene uvoza v LRK upadle.

(108)

Komisija je menila, da bi referenčna vrednost za naftni koks, uporabljen za proizvodnjo grafitnih elektrod, morala odražati stroške reprezentativne države in ne uvoznih cen, ki jih je mogoče najti v drugih državah. Navedla je, da je bila tehtana povprečna uvozna cena 2 144 USD na tono znotraj razpona cen, ki sta ga predložili skupina Fangda in družba Liaoning Dantan, kot je navedeno v uvodni izjavi 100.

(109)

Kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 104 zgoraj, ta referenčna vrednost po ugotovitvah Komisije kar se da natančno odraža vložek, ki ga uporabljajo proizvajalci izvozniki grafitnih elektrod. Poleg tega je Komisija v nasprotju z navedbo strani v podporo njihovi trditvi, da so bile cene stabilne, ugotovila približno 20-odstotno nihanje cene med najvišjimi in najnižjimi tehtanimi povprečnimi mesečnimi uvoznimi cenami v kraju Nuevo Laredo. Nazadnje je Komisija ugotovila, da letno poročilo družbe GrafTech International ni vsebovalo dokazov glede deleža različnih razredov naftnega koksa, ki ga je kupila družba GrafTech Mexico, ali da je razred, ki ga proizvaja družba GrafTech International, višji od običajnega razreda visoke kakovosti, ki se uporablja v proizvodnji grafitnih elektrod. Posledično je Komisija potrdila, da je bila cena uvoza v kraju Nuevo Laredo primerna referenčna cena v reprezentativni državi.

(110)

Skupina Fangda in CCCME sta trdili, da je Komisija brez pojasnil izključila uvoz iz drugih držav.

(111)

V nasprotju s to trditvijo je Komisija upoštevala vse države porekla (tj. ZDA in Nemčijo). Vendar je nemški uvoz veljal za zanemarljivega, saj je predstavljal približno 0,009 % skupne količine uvoza prek kraja Nuevo Laredo (13). Te trditve so bile zato zavrnjene.

(112)

Poleg tega je družba Liaoning Dantan trdila, da Komisija ni predložila dokazov o tem, da uvoz na petih drugih vstopnih točkah (14) ni bil reprezentativen za naftni koks, ki bi bil primeren za proizvodnjo grafitnih elektrod.

(113)

Pet drugih vstopnih točk, ki so jih navedle strani, je predstavljalo skupaj 255 ton oziroma 2,6 % skupnega mehiškega uvoza. Zato so bile te količine po mnenju Komisije premajhne, da bi bile reprezentativne. Tudi če bi upoštevali teh pet drugih vstopnih točk, bi referenčna cena vsekakor ostala skoraj nespremenjena (bila bi le 0,1 % nižja). Trditev je bila zato zavrnjena.

(114)

Družba Liaoning Dantan je trdila, da Komisija ne bi smela upoštevati uvoza zgolj iz kraja Nuevo Laredo, saj je družba GrafTech International navedla, da je bila prek tega kraja uvožena večina naftnega koksa, vendar ne ves naftni koks.

(115)

Komisija je opozorila, da referenčne vrednosti ni določila na podlagi uvoznih cen družbe GrafTech Mexico, temveč na podlagi mehiških statističnih podatkov o uvozu. Kot je pojasnjeno zgoraj, druge vstopne točke niso bile upoštevane, saj tehtana povprečna uvozna cena na tono ni odražala cene kakovosti, uporabljene za proizvodnjo grafitnih elektrod, uvožene količine pa niso bile reprezentativne. Trditev je bila zato zavrnjena.

(116)

Skupina Fangda, družba Liaoning Dantan in CCCME so trdile, da bi Komisija morala upoštevati naravo, značilnosti ali specifikacije materiala ter uporabo blaga za določitev neizkrivljenih stroškov proizvodnje. Strani so zlasti poudarile, da ima žgani naftni koks, ki se uporablja za proizvodnjo grafitnih elektrod, različne razrede ter da so cenovne razlike med različnimi razredi znatne. Poleg tega sta skupina Fangda in CCCME trdili, da z uporabo mehiškega uvoza vrhunskega naftnega koksa z visokimi cenami (povprečno 2 144 USD na tono, kar je približno isto ali celo višje od tržne cene vrhunskega naftnega koksa) ni bilo upoštevano dejstvo, da kitajske družbe uporabljajo tako običajni žgani naftni koks kot tudi vrhunski žgani naftni koks.

(117)

Komisija je opozorila, da so strani imele več priložnosti za predložitev pripomb k predlaganim referenčnim vrednostim in da nobena od zadevnih strani ni zagotovila zanesljivih in razpoložljivih podatkov glede referenčnih cen v reprezentativni državi, ki bi odražale domnevne različne razrede bodisi žganega naftnega koksa ali vrhunskega naftnega koksa. Komisija je ugotovila, da zainteresirane strani pri svoji trditvi niso predložile morebitnih dokazov o tem, da med domnevnimi različnimi razredi naftnega koksa obstajajo tehnične in/ali kemijske razlike ter kako se te razlike odražajo v nakupih, ki so jih prijavile zadevne strani. Njihove trditve so temeljile zgolj na razlikah v njihovih lastnih nakupnih cenah. Poleg tega eden od zadevnih proizvajalcev izvoznikov v poročilu ni navedel svoje uporabe druge vrste naftnega koksa, katere nakupna cena je bila znatno višja od uporabljene referenčne vrednosti. Kot hkrati priznavajo vse zainteresirane strani, za ta vložek ni na voljo mednarodna referenčna vrednost. Glede na zgornje preudarke in kot je navedeno v uvodni izjavi 104 zgoraj, je Komisija določila zanesljivo referenčno vrednost za naftni koks, ki je takoj na voljo in kar najtočneje odraža dejavnik proizvodnje, uporabljen za proizvodnjo grafitnih elektrod v izbrani reprezentativni državi. Trditev je bila zato zavrnjena.

(118)

Skupina Fangda, CCCME in družba Liaoning Dantan so ponovile svojo trditev, navedeno zgoraj v uvodni izjavi 88 glede kitajskih stroškov prevoza. Vendar strani niso predložile novih dokazov, s katerimi bi podprle svojo trditev. Trditev je bila zato zavrnjena.

(119)

Po dokončnem razkritju je družba Liaoning Dantan trdila, da bi Komisija morala določiti stroške porabe plina na podlagi neizkrivljene cene in je ne bi smela vključiti v potrošni material. Komisija se je strinjala s to trditvijo in prilagodila izračun. Kot je navedeno zgoraj v uvodni izjavi 9, je Komisija strani razkrila končni izračun in ni prejela nobenih pripomb.

(120)

Skupina Yangzi je trdila, da bi Komisija morala uporabiti drugačno razmerje za pretvorbo odpadkov po dodatnih navzkrižnih preverjanjih na daljavo v decembru 2021. Komisija je to trditev preučila in ugotovila, da predlagano razmerje ni temeljilo na popolnem postopku proizvodnje grafitnih elektrod družbe, temveč je med številnimi fazami proizvodnje zajemalo le omejeno število le-teh. Trditev je bila zato zavrnjena.

(121)

Kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 35 do 90, je Komisija upoštevala pripombe zainteresiranih strani, predložene po začasnem razkritju in po dokončnem razkritju, kot je opisano v uvodni izjavi 119, in tako ponovno izračunala stopnje dampinga.

(122)

Kot je navedeno v uvodni izjavi 179 začasne uredbe, je bila raven sodelovanja v tej zadevi nizka, ker je izvoz sodelujočih proizvajalcev izvoznikov predstavljal le okoli 62 % celotnega izvoza v Unijo v obdobju preiskave. Na podlagi tega je Komisija menila, da je stopnjo dampinga na ravni države, ki se uporablja za vse druge nesodelujoče proizvajalce izvoznike, primerno določiti na podlagi najvišje stopnje dampinga, določene za vrste izdelka, ki jih v reprezentativnih količinah prodaja proizvajalec izvoznik z najvišjo ugotovljeno stopnjo dampinga. Tako določena stopnja dampinga je znašala 74,9 %.

(123)

Dokončne stopnje dampinga, izražene kot delež cene stroški, zavarovanje in prevoznina (CIF) meja Unije brez plačane dajatve, so:

(124)

Ker glede tega oddelka ni bilo nobenih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 181 do 185 začasne uredbe.

(125)

Komisija je potrošnjo Unije določila na podlagi informacij, ki jih je predložila industrija Unije, in obsega uvoza (na ravni TARIC), ki jih navaja Eurostat. Zaradi spremembe obsega izdelka (uvodna izjava 34) so bili številski podatki spremenjeni, vendar so trendi, kot so bili ugotovljeni v začasni uredbi, ostali nespremenjeni.

Potrošnja Unije se je gibala, kot sledi:

Razpredelnica 1

Potrošnja Unije (v tonah)

(126)

V obravnavanem obdobju se je potrošnja grafitnih elektrod v Uniji zmanjšala za 25 %. Za leti 2017 in 2018 je bila značilna visoka potrošnja zaradi velikega povpraševanja jeklarske industrije Unije, ki je okrevala po jeklarski krizi. Poleg tega so proizvajalci jekla v primeru nenadnega povišanja cen grafitnih elektrod povečevali zaloge grafitnih elektrod zaradi strahu pred dodatnim povišanjem. Leta 2019 je proizvodnja jekla iz elektroobločnih peči po podatkih združenja Eurofer dosegla najnižjo točko (–6,6 %) v primerjavi z letom 2018. Povpraševanje po grafitnih elektrodah se je zmanjšalo. Ker se je cena grafitnih elektrod znatno znižala, povečanje zalog za industrijo na koncu proizvodne verige ni bilo več potrebno. Posledično so proizvajalci jekla zmanjševali zaloge grafitnih elektrod. Povpraševanje se je leta 2020 zaradi izbruha COVID-19 še dodatno zmanjšalo.

(127)

Ena zainteresirana stran, Misano, je izpodbijala metodologijo, ki jo je uporabila Komisija za prilagoditev uvoza na podlagi oznake TARIC 8545110090, da bi se iz tega uvoza izključile grafitne elektrode nasipne gostote manj kot 1,5 g/cm3 ali električne upornosti več kot 7,0 μ.Ω.m, ki v to preiskavo niso bile zajete. Vendar družba Misano ni predstavila alternativne metodologije, ki bi jo lahko uporabila Komisija. Kljub temu je Komisija menila, da bi namesto uporabe podatkov za leto 2019 uporabila povprečje za obdobje 2017–2019, vendar je ugotovila, da bi bila razlika glede na prvotno uporabljeno metodologijo zanemarljiva in ne bi spremenila splošnega trenda. Dejansko bi prilagoditev po tej alternativni metodologiji pomenila, da bi se namesto 7,5 % skupnega obsega uvoza odštelo samo 8 % in namesto 3,3 % skupne vrednosti uvoza odštelo 2,8 %. Posledično je Komisija potrdila svojo metodologijo, ki jo je uporabila v začasni uredbi za prilagoditev uvoza na podlagi oznake TARIC 8545110090, kot je opisana v uvodni izjavi 187 začasne uredbe.

(128)

Komisija je obseg uvoza določila na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke Comext. Da bi se upoštevala izključitev manjših grafitnih elektrod iz obsega izdelka, je Komisija odštela 9,1 % od skupnega obsega kitajskega uvoza, kot je bil določen na podlagi metodologije, opredeljene v predhodni uvodni izjavi. Ta ocena deleža (po obsegu) kitajskega uvoza grafitnih elektrod z nazivnim premerom 350 mm ali manj je temeljila na podatkih o izvozu, ki so jih zagotovili vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki.

(129)

Po dokončnem razkritju je skupina Fangda podvomila o točnosti prilagoditve skupnega obsega kitajskega uvoza, ki se je zmanjšal za 9,1 % po izključitvi manjših grafitnih elektrod, in zahtevala, da Komisija podrobneje preuči dejanski obseg uvoza zadevnega izdelka iz Kitajske. Vendar skupina Fangda ni natančno navedla, na kakšen način naj bi bila metodologija Komisije nerazumna ali netočna, ali predlagala alternativne, točnejše metodologije. Dejansko ni bilo jasno niti, ali je skupina Fangda menila, da je Komisija precenila ali podcenila uvoz manjših grafitnih elektrod. Trditev je bila zato zavrnjena.

(130)

Trendi, kot so bili opredeljeni v začasni uredbi, se zaradi te prilagoditve niso spremenili.

(131)

Tržni delež uvoza je bil določen na podlagi uvoznih podatkov in podatkov industrije Unije o prodaji na trgu Unije.

(132)

Uvoz iz zadevne države se je gibal na naslednji način:

Razpredelnica 2

Obseg uvoza (v tonah) in tržni delež

(133)

V okviru zmanjševanja potrošnje se je kitajski uvoz povečal v škodo industrije Unije. Obseg uvoza iz Kitajske se je v obravnavanem obdobju povečal za 12 %, njegov tržni delež pa se je povečal za 50 % in tako v obdobju preiskave dosegel 33,8 % (+11,3 odstotne točke). Tržni delež industrije Unije se je zmanjšal za 5,9 odstotne točke, in sicer z 61,1 % leta 2017 na 55,2 % leta 2020 (razpredelnica 5).

(134)

Komisija je določila cene uvoza na podlagi Eurostatove podatkovne zbirke Comext. Da bi se upoštevala sprememba obsega izdelka, je Komisija odštela 6,5 % od skupne vrednosti kitajskega uvoza. Ta ocena deleža (po vrednosti) kitajskega uvoza grafitnih elektrod z nazivnim premerom 350 mm ali manj je temeljila na podatkih o izvozu, ki so jih zagotovili vzorčeni kitajski proizvajalci izvozniki.

(135)

Trendi, kot so bili opredeljeni v začasni uredbi, se zaradi te prilagoditve niso spremenili.

(136)

Povprečna cena uvoza iz zadevne države se je gibala na naslednji način:

Razpredelnica 3

Uvozne cene (v EUR/tono)

(137)

Ker po prilagoditvi obsega izdelka v razpredelnici 3 ni bilo znatne razlike v trendih in ker v zvezi s tem oddelkom ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 194 do 196 začasne uredbe.

(138)

Po dokončnem razkritju sta skupina Fangda in CCCME pripomnili, da so se cene uvoza iz Kitajske po njunem izračunu med koncem obdobja preiskave in septembrom 2021 zvišale za 37,5 %. Vendar je Komisija opozorila, da so ugotovitve o dampingu in škodi temeljile na obdobju preiskave. Poleg tega samo zvišanje cene ne pomeni nujno, da uvoz ne poteka več po dampinških cenah ali da ne prihaja več do škode, zlasti v okoliščinah, v katerih je, kot priznavata tudi skupina Fangda in CCCME, zvišanje svetovnih cen nafte privedlo do zvišanja cen glavne vhodne surovine, naftnega igelnega koksa, s čimer so se dodatno zvišali stroški proizvodnje grafitnih elektrod. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(139)

Ker glede tega oddelka ni bilo nobenih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 197 do 201 začasne uredbe.

(140)

V zvezi s tem oddelkom je Komisija prilagodila obsege proizvodnje v skladu s spremembami obsega izdelka. Trendi, kot so bili opredeljeni v začasni uredbi, se zaradi te prilagoditve niso spremenili.

(141)

Ker ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 202 do 205 začasne uredbe.

(142)

Skupna proizvodnja Unije se je v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Razpredelnica 4

Proizvodnja

(143)

V skladu s spremembami obsega izdelka sta bila obseg prodaje in tržni delež industrije Unije prilagojena. Ta prilagoditev je temeljila na podatkih, ki jih je zagotovila industrija Unije. Trendi, kot so bili opredeljeni v začasni uredbi, se zaradi te prilagoditve niso spremenili.

(144)

Obseg prodaje in tržni delež industrije Unije sta se v obravnavanem obdobju gibala, kot sledi:

Razpredelnica 5

Obseg prodaje in tržni delež

(145)

Prodaja se je med letoma 2017 in 2018 povečala, nato pa se je v obdobju 2018–2020 zmanjšala. Splošni trend je v skladu z razvojem potrošnje. Vendar je bil v obravnavanem obdobju padec prodaje (–32 %) izrazitejši od zmanjšanja potrošnje (–25 %).

(146)

Posledično se je tržni delež industrije Unije zmanjšal za 5,9 odstotne točke. Tržni delež tretjih držav razen LRK se je zmanjšal za 5,4 odstotne točke. Industrija Unije je izgubila tržni delež zaradi kitajskega uvoza, katerega tržni delež se je v istem obdobju povečal za 11,3 odstotne točke (razpredelnica 2).

(147)

Po dokončnem razkritju sta skupina Fangda in CCCME trdili, da se je potrošnja Unije zmanjšala (42 955 ton med letom 2017 in koncem obdobja preiskave) ter da je potrošnja Unije v absolutnem smislu večja od povezanega upada obsega prodaje industrije Unije (33 751 ton med letom 2017 in koncem obdobja preiskave). Komisija je menila, da upada prodaje ne bi smeli šteti v absolutnem smislu, temveč bi nanj morali gledati v povezavi z upadom potrošnje. V tem pogledu je ustrezni kazalnik tržni delež, ki je pokazal, da je industrija Unije v obravnavanem obdobju izgubila tržni delež. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(148)

Ker glede tega oddelka ni bilo nobenih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 209 začasne uredbe.

(149)

Po dokončnem razkritju sta skupina Fangda in CCCME opozorili, da so se stopnje zaposlenosti v obravnavanem obdobju zvišale, da bi tako podprli stališče, da bo industrija Unije v bližnji prihodnosti rasla. Vendar je Komisija opozorila, da je zaposlenost sledila trendom proizvodnje in potrošnje na trgu Unije. Po začetnem povečanju med letoma 2017 in 2018 se je zaposlenost še naprej zmanjševala od leta 2018 do konca obravnavanega obdobja. Posledično iz podatkov o zaposlenosti ni mogoče sklepati, da je industrija Unija v prihodnosti pričakovala rast, zato je bila trditev zavrnjena.

(150)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 210 do 212 začasne uredbe.

(151)

Ker glede tega oddelka ni bilo nobenih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 213 do 215 začasne uredbe.

(152)

Sprememba obsega izdelka ni vplivala na mikrokazalnike. Razlog je v tem, da v obravnavanem obdobju nobeden od vzorčenih proizvajalcev Unije ni proizvajal elektrod z nazivnim premerom 350 mm ali manj. Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 216 do 240 začasne uredbe.

(153)

Kar zadeva položaj industrije Unije, je Komisija najprej ugotovila, da se trendi, ugotovljeni v začasni uredbi, zaradi prilagoditve obsega izdelka niso spreminjali.

(154)

Po začasnem razkritju so nekatere zainteresirane strani pripomnile, da so nekateri kazalniki (zmogljivost, zaposlenost, prodajne cene, dobičkonosnost, denarni tok) v obravnavanem obdobju izkazovali pozitiven trend ter glede na stopnjo dobička industrije Unije kot celote trdili, da škode ni bilo. To trditev, da razpoložljivi makro- in mikroekonomski podatki niso predstavljali podlage za sklep, da je bila industrija Unije znatno oškodovana, so družba Trasteel, skupina Fangda in CCCME ponovile po dokončnem razkritju.

(155)

Najprej je treba opozoriti, da so vsi glavni makrokazalniki v obravnavanem obdobju kazali znaten negativen trend: tržni delež (z 61,1 % na 55,2 %), prodaja EU (–32 %) in proizvodnja (–28 %). Komisija je v skladu s členom 3(5) osnovne uredbe ocenila vse ustrezne ekonomske dejavnike in indice, ki so vplivali na položaj industrije in ob upoštevanju, da niso vsi kazalniki škode kazali negativnega trenda, sklenila, da so kazalniki na splošno izkazovali materialno škodo.

(156)

Drugič, kot je podrobno pojasnjeno v uvodnih izjavah 216 do 218 začasne uredbe, je del industrije (družba GrafTech) do neke mere veljal za začasno zaščitenega pred neposredno tržno konkurenco, v analizi pa se je razlikovalo med različnimi deli industrije. Razen družbe GrafTech so mikrokazalniki na splošno kazali zelo negativno sliko.

(157)

Več zainteresiranih strani je predložilo pripombe v zvezi z metodologijo, ki jo je Komisija uporabila za ekonomsko analizo industrije Unije, v kateri je Komisija posebno pozornost namenila uspešnosti družbe GrafTech.

(158)

Prvič, ena od strani, družba Misano, je menila, da je Komisija za prodajo družbe GrafTech France napačno „štela“, da je bila „zaščitena pred neposredno konkurenco uvozu“. Prodaja družbe GrafTech France na podlagi dolgoročnih pogodb ni bila izvedena v razmerah brez konkurence, temveč je bila ponujena nepovezanim strankam družbe GrafTech France v času, ko so te stranke kupovale grafitne elektrode od industrije Unije in od dobaviteljev, ki niso iz EU, med drugim od kitajskih proizvajalcev izvoznikov.

(159)

Vendar je Komisija menila, da je bil cilj in rezultat dolgoročnih pogodb zagotoviti določene obsege prodaje po določenih cenah. Dolgoročne pogodbe so potrošnikom zagotovile nekaj gotovosti glede dobave in določanja cen v primerih velikega povpraševanja in visokih cen, hkrati pa so družbo GrafTech zaščitile pred morebitnim prihodnjim upadom povpraševanja ter pred morebitnimi nepoštenimi praksami s strani tretjih držav od trenutka, ko so bile te dolgoročne pogodbe sklenjene z njenimi strankami. Obenem je Komisija ugotovila, da je družba GrafTech France imela zelo drugačno stopnjo dobička v primerjavi z drugima dvema vzorčenima družbama ter je bila glavna razlika in ključni razlog zanjo obstoj teh dolgoročnih pogodb.

(160)

Drugič, nekatere strani, vključno z združenjem Eurofer, so trdile, da v nasprotju z navedbami v začasni uredbi te dolgoročne pogodbe ne bodo potekle do konca leta 2022, saj bodo nekatere med njimi podaljšane ali obnovljene.

(161)

Komisija je nadalje preučila to vprašanje in očitno je družba GrafTech res za eno ali dve leti podaljšala obstoječe dolgoročne pogodbe z nekaterimi svojimi strankami po pogovorih z njimi. Obstoj teh podaljšanih dolgoročnih pogodb kot tak ni kazal, da se bodo ugodni pogoji, ki so za to družbo obstajali v obdobju preiskave, nadaljevali, saj so podaljšanja zajemala prilagoditve pogodb na podlagi pogovorov z njenimi strankami. Podrobna analiza dodatnih informacij, ki jih je družba GrafTech zagotovila na zaupni podlagi glede teh prilagoditev v dolgoročnih pogodbah, vključno s podrobnostmi glede količin in cen, je Komisiji omogočila, da je potrdila svoje začasne ugotovitve iz uvodnih izjav 253 in 254 ter da je bila družba GrafTech v času ponovnih pogajanj o dolgoročnih pogodbah podvržena istim pritiskom zaradi dampinškega uvoza kot drugi proizvajalci Unije. Hkrati so podaljšane dolgoročne pogodbe zajemale le manjši del skupne prodaje družbe GrafTech. Tudi če se vključijo podaljšane dolgoročne pogodbe, velika večina obsega prodaje ob koncu leta 2023 ne bo več zajeta v trenutnih dolgoročnih pogodbah. Ta delež se bo še povečal ob koncu leta 2024. Komisija je še ugotovila, da so nekatere dolgoročne pogodbe v letu 2021 potekle in niso bile obnovljene. Nazadnje je Komisija ugotovila, da so se povprečne prodajne cene družbe GrafTech v prvi polovici leta 2021 znižale v primerjavi z obdobjem preiskave (celo vključno s prodajo na podlagi dolgoročnih pogodb), kar kaže, da je družbo GrafTech prizadel uvoz grafitnih elektrod iz Kitajske po nizkih cenah. Zato se s podaljšanjem in obnovitvijo nekaterih dolgoročnih pogodb sklep o škodi ni spremenil.

(162)

Tretjič, ena od strani, družba Trasteel, uvoznik grafitnih elektrod, je trdila, da pogoji za uporabo sektorske analize kot analitičnega orodja v tem primeru niso bili izpolnjeni in da Komisija ni opravila „objektivne preiskave“. Vendar je Komisija svojo analizo utemeljila na objektivnem merilu, in sicer na obstoju dolgoročnih pogodb.

(163)

Po dokončnem razkritju je družba Trasteel nasprotovala metodologiji z argumentom, da bi se samo za manjšino proizvajalcev Unije lahko štelo, da so utrpeli škodo, in ne za celotno industrijo Unije.

(164)

V skladu s pristopom iz uvodne izjave 218 začasne uredbe in kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 253 do 254 te uredbe, je Komisija ugotovila, da je bila družba GrafTech prizadeta tudi zaradi nizkocenovnega uvoza iz Kitajske in da dobičkonosni del industrije ne bo mogel vplivati na nedobičkonosni del. Ocena Komisije se je tako nanašala na industrijo Unije kot celoto. Družba Trasteel ni pojasnila, zakaj ta preiskava ni bila objektivna in ni predlagala alternativne metodologije. Trditev je bila zato zavrnjena.

(165)

Glede na navedeno in iz razlogov, opredeljenih v uvodnih izjavah 241 do 254 začasne uredbe, je Komisija sklenila, da je industrija Unije utrpela znatno škodo v smislu člena 3(5) osnovne uredbe.

(166)

Po začasnem razkritju so nekatere strani izpodbijale vzročno zvezo in trdile, da industriji Unije in Kitajske proizvajata različne izdelke: industrija Unije velike/visokokakovostne elektrode, industrija Kitajske pa majhne/nizkokakovostne elektrode. Preiskava je sicer pokazala veliko prekrivanje med sistemi grafitnih elektrod, uvoženimi iz Kitajske, in tistimi, ki jih proizvaja industrija Unije. Komisija sicer priznava, da industrijskega standarda ni in da so razredi samodeklarativni, obenem pa je ugotovila, da so [80–90] % izvoza vzorčenih kitajskih proizvajalcev predstavljale elektrode razreda UHP. Komisija je še ugotovila, da je bilo 70–80 % grafitnih elektrod, ki so jih izvozili vzorčeni kitajski proizvajalci, premera 500 mm ali več. Zato je prisotno veliko prekrivanje med kitajskim uvozom in proizvodnjo EU. Argument, da neposredne konkurence ni ter da industriji Unije in Kitajske proizvajata različne izdelke, je bil zato zavrnjen.

(167)

Hkrati so bili nekateri izdelki, ki so bili uvoženi iz Kitajske in jih ni proizvedla industrija Unije ali pa jih je proizvedla le v majhnih količinah, izključeni iz obsega izdelka. To še krepi vzročno zvezo.

(168)

Po dokončnem razkritju je družba Trasteel opozorila na zvišanje prodajnih cen v Uniji v obravnavanem obdobju in trdila, da bi bil običajen odziv trga na kitajski damping ta, da bi industrija Unije znižala svoje cene, da ne bi izgubila svojega tržnega deleža. Po mnenju družbe Trasteel je bil to dokaz, da škode ni bilo. Če bi industrija Unije utrpela škodo, bi znižala svoje cene, da ne bi izgubila tržnega deleža. Komisija je na znižanje cen v obdobju preiskave že opozorila v uvodnih izjavah 219 in 220 začasne uredbe. Kot je pojasnjeno v uvodnih izjavah 221 in 223 navedene uredbe, je bilo znižanje še znatnejše v primeru prodaje na „prostem trgu“, ki je bila podvržena konkurenčnemu pritisku uvoza. Vendar tudi znatno znižanje njenih prodajnih cen industriji Unije ni preprečilo, da je zaradi povečanega dampinškega uvoza iz LRK izgubila svoj tržni delež.

(169)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 256 in 257 začasne uredbe.

(170)

Po začasnem razkritju so številne strani ponovile pripombe glede analize nepripisovanja ter zlasti glede pandemije COVID-19 in vpliva dolgoročnih pogodb družbe GrafTech. Po dokončnem razkritju so družba Trasteel, skupina Fangda in CCCME ponovile navedene pripombe in vztrajale, da so bile težave industrije Unije povezane z vplivom pandemije COVID-19 in posledičnim upadom povpraševanja po sistemih grafitnih elektrod v industriji jekla.

(171)

Pandemija COVID-19 je bila obravnavana že v uvodni izjavi 258 začasne uredbe. Komisija ponovno poudarja, da se je kitajski uvoz začel povečevati pred pandemijo kljub zmanjšanju potrošnje v EU in da se je kitajski tržni delež od leta 2018 stalno povečeval.

(172)

Zato je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 258 začasne uredbe.

(173)

Nekatere strani so trdile, da so dolgoročne pogodbe družbe GrafTech, s tem ko so vezale nekatere njihove stranke, prispevale h gospodarski nestabilnosti preostale industrije. Drugače povedano so te dolgoročne pogodbe domnevno preprečile, da bi se povpraševanje po grafitnih elektrodah porazdelilo med različne proizvajalce Unije, zlasti v težavnih časih (upad povpraševanja zaradi pandemije).

(174)

Po dokončnem razkritju je družba Trasteel trdila, da če bi bila ugotovljena morebitna vzročna zveza, bi se nanašala samo na manjši del prodaje v Uniji (tisti del, za katerega ne veljajo dolgoročne pogodbe) in ne na večino industrije Unije.

(175)

Komisija je te trditve zavrnila. Prvič, v nasprotju s trditvami družbe Trasteel „velika večina“ prodaje v Uniji v obdobju preiskave ni bila „zaščitena“ z dolgoročnimi pogodbami. Nasprotno, po podatkih industrije Unije je večina prodaje v Uniji v obdobju preiskave potekala zunaj okvirov dolgoročnih pogodb. Drugič, dolgoročnih pogodb ni mogoče šteti za vir škode za industrijo Unije. Preiskava je nasprotno pokazala, da je bil vzrok škode, ki jo je utrpela industrija, v kitajskem dampinškem uvozu. Hkrati je Komisija ugotovila, da se je v OP prodaja družbe GrafTech nepovezanim strankam v primerjavi z letom 2019 znatno zmanjšala. Prodaja drugih vzorčenih proizvajalcev Unije brez dolgoročnih pogodb z njihovimi strankami je v istem obdobju utrpela manjši upad. Poleg tega, kot je navedeno v uvodni izjavi 161, so se povprečne prodajne cene družbe GrafTech v prvi polovici leta 2021 znižale v primerjavi z obdobjem preiskave, kar kaže, da je družbo GrafTech prizadel uvoz grafitnih elektrod iz Kitajske po nizkih cenah.

(176)

Zato je Komisija sklenila, da je prej navedeni dampinški uvoz v obravnavanem obdobju povzročil znatno škodo industriji Unije in da se zaradi dolgoročnih pogodb družbe GrafTech vzročne zveze niso zmanjšale do te mere, da uvoz ni povzročal znatne škode.

(177)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 261 in 264 začasne uredbe.

(178)

Po dokončnem razkritju sta skupina Fangda in CCCME trdili, da se velik delež proizvodnje industrije Unije uporablja za izvoz, da to vpliva na skupno uspešnost poslovanja industrije Unije ter da je bila z izvozom prekinjena vzročna zveza. Vendar je Komisija preučila izvoz industrije Unije in opozorila, da je, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 267 začasne uredbe, skupni izvoz kazal podobne trende kot prodaja industrije Unije na trgu Unije, vendar se je izvoz v relativnem smislu zmanjšal manj kot prodaja na trgu Unije.

(179)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 265 in 267 začasne uredbe.

(180)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 268 začasne uredbe.

(181)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodne izjave 269 začasne uredbe.

(182)

Komisija je na podlagi navedenega sklenila, da nobeden od dejavnikov, analiziranih posamično ali skupaj, ne zmanjšuje vzročne zveze med dampinškim uvozom in škodo, ki jo je utrpela industrija Unije, v tolikšni meri, da taka povezava ne bi bila več resnična in bistvena. Zato je potrdila ugotovitve iz uvodnih izjav 270 do 274 začasne uredbe.

(183)

Po začasnem razkritju je družba Trasteel, uvoznica grafitnih elektrod, trdila, da industrija Unije ne potrebuje zaščite, ker se cene zadevnega izdelka povečujejo. Vendar je bil s preiskavo ugotovljen obstoj znatne škode v obdobju preiskave, trditev pa nikakor ni bila utemeljena z morebitnimi dokazi, da se je gospodarski položaj industrije Unije spremenil. Trditev je bila zato zavrnjena kot neutemeljena.

(184)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 276 do 280 začasne uredbe.

(185)

Po začasnem razkritju sta družbi Trasteel in Misano trdili, da bi uvedba protidampinških dajatev škodila položaju uvoznikov na trgu, saj stranke morda ne bodo hotele kupovati po višji ceni. Ena stran je navedla, da 50 % svojega prometa ustvarja s prodajo grafitnih elektrod, uvoženih iz Kitajske.

(186)

Kot je opisano v uvodni izjavi 281 začasne uredbe, je bilo v zvezi z gospodarskimi posledicami za uvoznike v preiskavi ugotovljeno, da so vzorčeni uvozniki imeli dobičkonosno dejavnost s tehtanim povprečnim dobičkom v višini približno 4 % in da bi uvedba ukrepov imela zgolj omejen učinek na njihovo dobičkonosnost.

(187)

Komisija je še ugotovila, da so bile dokončne stopnje protidampinške dajatve za kitajske sodelujoče družbe pod stopnjo nelojalnega nižanja prodajnih cen. Zato se pričakuje, da bodo nepovezani uvozniki in trgovci lahko še vedno uvažali grafitne elektrode iz Kitajske po konkurenčni, vendar pošteni ceni. Ta trditev je bila zato zavrnjena.

(188)

Družbi Trasteel in Misano sta predložili tudi pripombe glede interesa uvoznikov in trgovcev v zvezi z nezadostnimi zmogljivostmi industrije Unije ter tveganjem pomanjkanja, zlasti elektrod majhnega premera. Te pripombe so bile podobne pripombam nekaterih uporabnikov in so obravnavane v oddelku 6.3 spodaj.

(189)

Ker glede interesa nepovezanih uvoznikov ni bilo drugih pripomb, so bili sklepi iz uvodnih izjav 281 do 284 začasne uredbe potrjeni.

(190)

Po začasnem razkritju so nekatere strani trdile, da bi protidampinške dajatve ogrozile dobičkonosnost in konkurenčnost uporabnikov. Trdile so tudi, da industrija na koncu proizvodne verige brez uvoza iz Kitajske ne more zanesljivo pridobiti grafitnih elektrod, ki jih potrebuje za svoje nadaljnje poslovanje. Po dokončnem razkritju so združenje Eurofer, skupina Fangda in CCCME ponovili, da obstaja znatno tveganje pomanjkanja dobav, zlasti za grafitne elektrode majhnega premera.

(191)

Uporabniki večinoma predstavljajo jeklarsko industrijo, vendar tudi, kot navaja družba Imerys, nekatere manjše uporabnike, kot so proizvajalci zlitih mineralnih oksidov, med njimi zlitih aluminijevih oksidov in zlitih cirkonijevih oksidov.

(192)

Kar zadeva družbo Imerys, je Komisija ugotovila, da gre pri velikem delu elektrod, ki jih ta uporablja, za običajne elektrode, ki zaradi svojih fizikalnih lastnosti ne spadajo v obseg te preiskave. Komisija je še ugotovila, da družba Imerys uporablja majhne in zelo majhne elektrode, ki so bile izključene iz obsega izdelka, kot je navedeno v uvodni izjavi 32, potem ko je analizirala vse predložitve, tudi predložitev družbe Imerys.

(193)

Pod predpostavko, da so se zaradi fizikalnih lastnosti zlitih mineralnih oksidov proizvajalci teh oksidov srečevali s podobnimi omejitvami ob podobnih proizvodnih zmogljivostih, je Komisija pričakovala, da bi se z izključitvijo grafitnih elektrod z nazivnim premerom 350 mm ali manj iz obsega izdelka omejile možne negativne posledice na take uporabnike.

(194)

Kar zadeva industrijo jekla, so bile povezane ugotovitve iz uvodnih izjav 285 do 289 začasne uredbe potrjene, pri čemer je treba omeniti tudi težave pri pridobivanju sistemov grafitnih elektrod majhnega premera, s katerimi se trenutno soočajo nekateri proizvajalci jekla v EU, kot je razvidno iz pripomb združenja Eurofer po dokončnem razkritju.

(195)

Komisija je še ugotovila, da so pritožniki v svojih pripombah k dokončnemu razkritju ponovno navedli obstoj razpoložljivih zmogljivosti proizvajalcev Unije za proizvodnjo grafitnih elektrod majhnega premera.

(196)

Nazadnje je Komisija opozorila, da bodo ukrepi omogočili zgolj ponovno vzpostavitev poštene konkurence med proizvajalci grafitnih elektrod iz Unije in tistimi iz Kitajske in ne bodo preprečili uporabnikom, da še naprej dobavljajo iz Kitajske.

(197)

Trditve, da bi protidampinške dajatve ogrozile dobičkonosnost in konkurenčnost uporabnikov ter da industrija na koncu proizvodne verige ne more zanesljivo pridobiti grafitnih elektrod, so bile zato zavrnjene.

(198)

Ker glede tega oddelka ni bilo pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 290 in 291 začasne uredbe.

(199)

Po dokončnem razkritju sta skupina Fangda in CCCME zahtevali, naj Komisija upošteva morebitni negativni učinek ukrepov na okoljske cilje Unije. Vendar je Komisija menila, da ukrepi ne bodo predstavljali tveganja v smislu zanesljivosti oskrbe, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 288 začasne uredbe ter uvodnih izjavah 196 in 197, in zato ne bodo ovirali doseganja okoljskih ciljev Unije in zelenega prehoda. Nasprotno, cilj ukrepov je ponovno vzpostaviti enake konkurenčne pogoje za proizvajalce Unije, ukrepi pa bodo prispevali k zagotovitvi raznolike ponudbe za uporabnike, pri kateri je prednost namenjena proizvodnji jekla v elektroobločnih pečeh v Uniji.

(200)

Komisija je na podlagi navedenega potrdila sklepe iz uvodne izjave 292 začasne uredbe.

(201)

Komisija je v skladu s členom 9(4), tretji odstavek, osnovne uredbe ocenila gibanje obsega uvoza v obdobju pred razkritjem, da bi upoštevala dodatno škodo, če bi se uvoz, ki je predmet preiskave, v tem obdobju še znatno povečal. Glede na podatke iz podatkovne zbirke Surveillance 2 primerjava obsega uvoza zadevnega izdelka v obdobju preiskave in v obdobju pred razkritjem ni pokazala nadaljnjega znatnega povečanja uvoza (povečanje je bilo le 5,5-odstotno). Zato zahteve za povečanje ugotovljene stopnje škode v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe niso bile izpolnjene in stopnja škode ni bila prilagojena.

(202)

Ker glede tega oddelka ni bilo drugih pripomb, je Komisija potrdila svoje sklepe iz uvodnih izjav 168 do 177 začasne uredbe, kot so bili spremenjeni z razpredelnico iz uvodne izjave 206.

(203)

Kar zadeva preostalo stopnjo, je Komisija ob upoštevanju dejstva, da je bila raven sodelovanja kitajskih izvoznikov nizka, kot je pojasnjeno v uvodni izjavi 179 začasne uredbe, menila, da je preostalo stopnjo primerno določiti na podlagi razpoložljivih dejstev. Ta stopnja je bila določena na ravni najvišje stopnje nelojalnega nižanja ciljnih cen, ugotovljene za vrste izdelka, ki jih v reprezentativnih količinah prodaja proizvajalec izvoznik z najvišjo stopnjo nelojalnega nižanja ciljnih cen. Tako izračunana preostala stopnja nelojalnega nižanja ciljnih cen je bila določena na ravni 187,1 %.

(204)

Ker v zvezi z uvodnima izjavama 308 do 309 začasne uredbe ni bilo nobenih pripomb in ker so stopnje, ki zadostujejo za odpravo škode, ostale višje od stopenj dampinga, ki so bile ugotovljene tudi v zaključni fazi, je Komisija sklenila, da člena 7(2a) osnovne uredbe v zadevnem primeru ni mogoče uporabiti in se namesto tega uporabi člen 7(2).

(205)

Glede na sprejete sklepe o dampingu, škodi, vzročni zvezi in interesu Unije bi bilo treba v skladu s členom 9(4) osnovne uredbe uvesti dokončne protidampinške ukrepe, da se prepreči, da bi uvoz zadevnega izdelka po dampinških cenah še naprej povzročal škodo industriji Unije.

(206)

Na podlagi navedenega so stopnje, po katerih se bodo uvedle take dajatve, določene na naslednji način:

(207)

Stopnje protidampinške dajatve za posamezne družbe, navedene v tej uredbi, so bile določene na podlagi ugotovitev te preiskave. Zato izražajo stanje v zvezi s temi družbami, ugotovljeno v tej preiskavi. Stopnje dajatev se uporabljajo izključno za uvoz zadevnega izdelka s poreklom iz zadevne države, ki so ga proizvedli poimensko navedeni pravni subjekti. Za uvoz zadevnega izdelka, ki ga proizvaja katera koli druga družba, ki ni posebej navedena v izvedbenem delu te uredbe, vključno s subjekti, povezanimi z izrecno navedenimi družbami, bi morala veljati stopnja dajatve, ki se uporablja za „vse druge družbe“. Individualne stopnje protidampinške dajatve se zanje ne bi smele uporabljati.

(208)

Družba lahko zahteva uporabo teh individualnih stopenj protidampinške dajatve, če naknadno spremeni ime subjekta. Zahtevek je treba nasloviti na Komisijo (15). Vsebovati mora vse ustrezne informacije, s katerimi lahko družba dokaže, da sprememba ne vpliva na njeno upravičenost družbe do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja. Če sprememba imena družbe ne vpliva na njeno upravičenost do stopnje dajatve, ki se zanjo uporablja, se v Uradnem listu Evropske unije objavi uredba o zadevni spremembi imena.

(209)

Da bi se zmanjšalo tveganje izogibanja ukrepom zaradi razlike v stopnjah dajatev, so potrebni posebni ukrepi, da se zagotovi uporaba individualnih protidampinških dajatev. Družbe, za katere veljajo individualne protidampinške dajatve, morajo carinskim organom držav članic predložiti veljaven trgovinski račun. Ta račun mora ustrezati zahtevam iz člena 1(3) te uredbe. Za uvoz, za katerega ta račun ni predložen, bi bilo treba uporabiti protidampinško dajatev, ki se uporablja za „vse druge družbe“.

(210)

Čeprav je predložitev tega računa potrebna, da lahko carinski organi držav članic uporabijo individualne stopnje protidampinške dajatve za uvoz, pa ni edini element, ki ga morajo carinski organi upoštevati. Tudi če predloženi račun izpolnjuje vse zahteve iz člena 1(3) te uredbe, morajo carinski organi držav članic izvajati svoje običajne kontrole in lahko kot v vseh drugih primerih zahtevajo dodatne dokumente (odpremne listine itd.), da preverijo točnost navedb v deklaraciji, in zagotovijo, da je poznejša uporaba nižje stopnje dajatve upravičena v skladu s carinsko zakonodajo.

(211)

Da se zagotovi ustrezno izvrševanje protidampinških dajatev, bi bilo treba protidampinško dajatev za „vse druge družbe“ uporabljati ne le za nesodelujoče proizvajalce izvoznike v tej preiskavi, temveč tudi za proizvajalce, ki v obdobju preiskave niso izvažali v Unijo.

(212)

Ob upoštevanju ugotovljenih stopenj dampinga in stopnje škode, povzročene industriji Unije, bi bilo treba dokončno pobrati zneske, zavarovane z začasno protidampinško dajatvijo, ki je bila uvedena z začasno uredbo.

(213)

V skladu s členom 109 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 (16) se obresti, ki jih je treba plačati, kadar je treba znesek povrniti na podlagi sodbe Sodišča Evropske unije, izračunajo z obrestno mero, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja, objavljeno v seriji C Uradnega lista Evropske unije, in ki velja na prvi koledarski dan posameznega meseca.

(214)

Po začasnem razkritju je skupina Nantong Yangzi Carbon poudarila, da skupino sestavljajo trije proizvajalci, in sicer Nantong Yangzi Carbon Co., Ltd., Nantong Jiangdong Carbon Co. Ltd. in Wulanchabu Xufeng Carbon Technology Co. Ltd. Zato je treba spremeniti začasno uredbo, da se navedejo imena vseh proizvajalcev v okviru skupine Nantong Yangzi Carbon za namen pobiranja začasne protidampinške dajatve. Hkrati morajo biti njihova imena navedena tudi zaradi uvedbe dokončne protidampinške dajatve.

(215)

Ukrepi iz te uredbe so v skladu z mnenjem odbora, ustanovljenega s členom 15(1) Uredbe (EU) 2016/1036 –

(1)

Države članice bi morale z aktivnim sodelovanjem nosilcev živilske dejavnosti spremljati glikoalkaloida α-solanin in α-hakonin v krompirju in proizvodih iz krompirja. Po možnosti bi bilo treba analizirati tudi razgradne produkte, tj. β- in γ- solanin in hakonin ter aglikon solanidin, zlasti v predelanih proizvodih iz krompirja.

(2)

Za preprečitev encimske razgradnje α-hakonina zlasti pri analizi surovega krompirja (neolupljenega/olupljenega) bi bilo treba krompirju dodati raztopino 1-odstotne mravljinčne kisline v metanolu v razmerju 1:2 (volumen : masa), preden se zmeša in homogenizira pred ekstrakcijo in čiščenjem. Priporočeni analizni metodi sta tekočinska kromatografija z ultravijolično detekcijo s fotodiodnim nizom (LC-UV-DAD) oz. tekočinska kromatografija z masno spektrometrijo (LC-MS). Uporabijo se lahko tudi druge analizne metode, če so na voljo dokazi, da zagotavljajo zanesljive rezultate za posamezne glikoalkaloide. Meja določljivosti (LOQ) za določanje vsakega glikoalkaloida bi morala po možnosti biti okrog 1 mg/kg in ne višja od 5 mg/kg.

(3)

Države članice bi morale ob dejavnem sodelovanju nosilcev živilske dejavnosti izvesti preiskave za opredelitev dejavnikov, ki vodijo do ravni nad okvirno ravnijo 100 mg/kg kot vsoto α-solanina in α-hakonina v krompirju in predelanih proizvodih iz krompirja.

(4)

Države članice in nosilci živilske dejavnosti bi morali agenciji EFSA do 30. junija vsako leto predložiti podatke za prejšnje leto za zbiranje podatkov v enotni zbirki podatkov v skladu z zahtevami iz navodil EFSA o standardnem opisu vzorca (SSD) za živila in krmo ter dodatnimi posebnimi zahtevami agencije EFSA glede poročanja (2). Za krompir in predelane proizvode iz krompirja je pomembno poročati o sorti in velikosti krompirja (povprečni teži krompirja, zlasti za neolupljen krompir), zgodnjem krompirju ali skladiščenem krompirju (tj. zrelem in/ali skladiščenem za daljše časovno obdobje), kraju vzorčenja (proizvajalcu, veleprodaji, maloprodaji) ter o tem, ali je krompir olupljen ali ne (3).