Access to European Union law
<a href="https://eur-lex.europa.eu/content/help/eurlex-content/experimental-features.html" target="_blank">More about the experimental features corner</a>
Choose the experimental features you want to try
EUR-Lex
Access to European Union law

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

You are here
Use quotation marks to search for an "exact phrase". Append an asterisk (*) to a search term to find variations of it (transp*, 32019R*). Use a question mark (?) instead of a single character in your search term to find variations of it (ca?e finds case, cane, care).
Search tips
Need more search options? Use the Advanced search

Summaries of EU Legislation

Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2030

POVZETEK:

Sporočilo – Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2030 o vračanju narave v naše življenje

KAJ JE NAMEN TE STRATEGIJE?

  • Njen namen je postaviti evropsko biotsko raznovrstnost1 na pot okrevanja do leta 2030 v korist narave, ljudi in podnebja.
  • Da bi to dosegli, strategija določa obsežen okvir zavez in ukrepov za odpravljanje glavnih vzrokov izgube biotske raznovrstnosti:
    • spremembe rabe kopna in morja,
    • prekomerno izkoriščanje bioloških virov,
    • podnebne spremembe,
    • onesnaževanje in
    • invazivne tujerodne vrste.
  • Strategija vsebuje tudi načrt za stališče EU do globalnega okvira biotske raznovrstnosti po letu 2020, ki naj bi bil sprejet na vrhu OZN o biotski raznovrstnosti leta 2021.
  • Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2030 je bila sprejeta skupaj s strategijo EU od vil do vilic. Zasnovani sta tako, da se vzajemno krepita in združujeta naravo, kmete, podjetja in potrošnike.
  • Je osrednji del evropskega zelenega dogovora in bo usmerjal prizadevanja za trajnostno okrevanje po krizi COVID-19.
  • Nadalje bo podpiral prizadevanja za blažitev in prilagajanje podnebja z naravnimi rešitvami, ki zajemajo in hranijo ogljik v zdravih ekosistemih, ter pomagal naravi in družbi, da se prilagodi na neizogibne vplive podnebnih sprememb.

KLJUČNE TOČKE

Da bi biotsko raznovrstnost postavila na pot okrevanja, strategija določa številne cilje in zaveze, ki jih je treba doseči najkasneje do leta 2030 na naslednjih štirih glavnih področjih.

  1. Povezano omrežje zavarovanih območij

    Omrežje:

    • pravno varuje najmanj 30 % kopenskega in 30 % morskega območja EU ter vključuje ekološke koridorje kot del vseevropskega omrežja narave;
    • strogo varuje vsaj 30 % zavarovanih območij EU, vključno z vsemi prvotnimi gozdovi2 in pragozdovi3;
    • učinkovito upravlja z vsemi zavarovanimi območji, opredeljuje jasne cilje in ukrepe ohranjanja ter jih ustrezno spremlja.

    Z državami EU bo Evropska komisija do konca leta 2021 določila in se dogovorila o merilih in smernicah za dodatno zavarovana in strogo zavarovana območja.

    Države EU bodo morale do konca leta 2023 dokazati pomemben napredek pri zakonitem določanju novih zavarovanih območij in integraciji ekoloških koridorjev.

    Komisija bo do leta 2024 ocenila, ali je EU na poti k doseganju svojih ciljev do leta 2030 ali so potrebni močnejši ukrepi, vključno z zakonodajo EU.

  2. Načrt EU za obnovo narave

    Načrt vključuje naslednje zaveze za leto 2030:

    • predlagati pravno zavezujoče cilje EU za obnovo narave v letu 2021, ki bodo predmet ocene učinka,
    • obnoviti pomembna območja degradiranih in z ogljikom bogatih ekosistemov,
    • zagotoviti, da habitati in vrste ne bodo poslabšani ter da bo vsaj 30 % tistih z neugodnim ohranjevalnim stanjem doseglo ugodno stanje ali vsaj pozitiven trend,
    • obrniti upad opraševalcev,
    • zmanjšati tveganje in uporabo kemičnih pesticidov za 50 % in zmanjšati uporabo nevarnejših pesticidov za 50 %,
    • upravljati vsaj 25 % kmetijskih zemljišč v ekološkem kmetovanju in znatno povečati uporabo kmetijsko-ekoloških praks,
    • sanirati pomembna območja onesnaženih tal,
    • zasaditi 3 milijarde dreves za biotsko raznovrstnost v skladu z ekološkimi načeli,
    • obnoviti vsaj 25.000 km neokrnjenih rek,
    • zmanjšati število vrst z rdečega seznama, ki jihogrožajo invazivne tujerodne vrste, za 50 %,
    • zmanjšati izgube hranilnih snovi iz gnojil za 50 %, kar bo vodilo k zmanjšanju uporabe gnojil za vsaj 20 %,
    • podpirati mesta z več kot 20.000 prebivalci, da bodo do konca leta 2021 pripravila ambiciozne načrte za ozelenitev mest,
    • odpraviti ali zmanjšati negativne učinke ribolovnih dejavnosti in dejavnosti pridobivanja na občutljive vrste in habitate,
    • odpraviti ali zmanjšati prilov4 morskih vrst na raven, ki omogoča njihovo obnovitev in ohranitev.
  3. Omogočanje transformativnih sprememb

    Za zagotovitev izvajanja zavez in spodbujanje transformativnih sprememb bodo Komisija in države EU storile naslednje:

    • Določile nov okvir upravljanja biotske raznovrstnosti EU z obveznostmi izvajanja in mejniki, da se zagotovi odgovornost in soodgovornost vseh akterjev pri izpolnjevanju zavez o biotski raznovrstnosti. Okvir bo tudi okrepil sodelovanje deležnikov ter pregledno in participativno upravljanje. Vključeval bo mehanizem za spremljanje in pregled z jasnim nizom dogovorjenih kazalnikov, ki bo omogočal redno oceno napredka in po potrebi določil korektivne ukrepe. Komisija bo pristop ocenila leta 2023 in preučila, ali je potrebna pravno zavezujoča ureditev upravljanja.
    • Pospešile izvajanje in izvrševanje okoljske zakonodaje EU.
    • Nadgradile pristop celotne družbe k zaščiti biotske raznovrstnosti, z vključitvijo podjetij, mobiliziranjem zasebnih in javnih sredstev na nacionalni ravni in ravni EU, usmerjanjem naložb k zelenemu okrevanju in uvajanju naravnih rešitev ter krepitvijo znanja, izobraževanja in spretnosti za zaščito in obnovo biotske raznovrstnosti.
  4. Ambiciozna svetovna agenda o biotski raznovrstnosti

    EU bo k tej agendi prispevala tako, da se bo zavezala:

    • sodelovati s podobno mislečimi partnerji v koaliciji na visoki ravni za biotsko raznovrstnost in biti zgled za ambiciozen svetovni okvir biotske raznovrstnosti po letu 2020,
    • uporabljati zunanje ukrepe za spodbujanje varstva in obnove biotske raznovrstnosti, zlasti v zvezi z upravljanjem mednarodnih oceanov, trgovino, mednarodnim sodelovanjem, sosedsko politiko in mobilizacijo virov.

    Do leta 2024 bo Komisija pregledala napredek in ocenila, ali so za dosego ciljev strategije potrebni nadaljnji ukrepi.

OZADJE

KLJUČNI POJMI

  1. Biotska raznovrstnost: raznolikost življenja na Zemlji, vključno z geni, vrstami in ekosistemi.
  2. Prvotni gozd: gozd, ki ni bil nikoli posekan in se je razvil po naravnih motnjah in naravnih procesih, ne glede na njegovo starost.
  3. Pragozd: del gozda, ki ima razvite strukture in vrste, ki so običajno povezane s starim prvotnim gozdom te vrste.
  4. Prilov: nenamerno ulovljene neželene ribe in morske vrste.

GLAVNI DOKUMENT

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Strategija EU za biotsko raznovrstnost za leto 2030 – Vrnitev narave v naša življenja (COM(2020) 380 final, ).

Zadnja posodobitev

Top