Zmanjševanje količine živilskih odpadkov: kakšna so dejanja EU?
Živilski odpadki predstavljajo eno izmed največjih ovir na poti do krožnega gospodarstva. Preverite, kakšne rešitve predlaga Parlament.
Po ocenah je okoli 10 odstotkov hrane v EU zavržene, istočasno pa si več kot 37 milijonov ljudi v EU vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka.
Zmanjšanje količine zavržene in izgubljene hrane sta dva izmed glavnih ciljev EU za doseganje krožnega gospodarstva do leta 2050.
Vzroki za živilske odpadke
Nepremišljeno načrtovanje nakupov in obrokov, "grdo" sadje in zelenjava, hitri nakupi zaradi visokih popustov ter prevelika količina hrane v embalaži so zgolj nekateri razlogi za zavrženo hrano v gospodinjstvih. Ta proizvedejo največ odpadkov.
Velikost porcij in napačna ocena števila gostov sta glavna razloga za zavrženo hrano v restavracijah in ostalih ponudnikih gostinskih storitev.
Po podatkih raziskave Komisije so eden izmed razlogov za živilske odpadke tudi označbe roka uporabe, kot sta "porabiti do" ali "uporabno najmanj do". Z boljšim razumevanjem označb bi se lahko količina živilskih odpadkov zmanjšala za do 10 odstotkov.
Zakaj je zmanjšanje zavržene hrane pomembno?
Zmanjšanje količine živilskih odpadkov je ključnega pomena za boj proti podnebnim spremembam. Živilski odpadki so odgovorni za 16 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov iz prehrambnega sistema EU. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je proizvodnja in prevoz hrane, ki je nato zavržena, odgovorna za 8 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu.
Če bi bili živilski odpadki država, bi bili tretja največja država po količini izpustov.
Z zmanjšanjem zavržene hrane bi gospodinjstva in podjetja tudi prihranila.
Zakonodaja EU za zmanjšanje zavržene hrane
Eden izmed ciljev strategije od vil do vilic je jasnejša datumska označba hrane, kar bo lahko zmanjšalo nepravilno uporabo in posledično zmanjšalo zavrženo hrano. V skladu s strategijo, bo Komisija tudi preučila izgubo hrane skozi celotno prehrambno verigo.
Doniranje hrane je naslednji način zmanjševanja nepotrebno zavržene hrane. Smernice EU o doniranju hrane so bile sprejete leta 2017 z namenom, da se olajša predelava in prerazporeditev varne in užitne hrane tistim, ki jo potrebujejo.
Prav tako je bila leta 2019 sprejeta skupna metodologija EU z namenom, da se zagotovi enotno merjenje stopenj odpadne hrane po celotni prehrambni verigi. Skupna metodologija bo olajšala nadzor in poročanje o odpadni hrani po vsej EU.
Revizija direktive o odpadkih
Komisija je julija 2023 predlagala revizijo direktive o odpadkih, za zmanjšanje živilskih in tekstilnih odpadkov. Med predlaganimi spremembami so obvezujoči cilji za zmanjšanje živilskih odpadkov do konca leta 2030. Odpadki pri predelavi hrane in proizvodnji bi se morali zmanjšati za 10 odstotkov, živilski odpadki v trgovinah, gospodinjstvih ter restavracijah in ostalih gostinskih storitvah pa za 30 odstotkov.
Parlament je marca 2024 sprejel svoje stališče o reviziji direktive. Evropski poslanci zahtevajo, da se količina živilskih odpadkov v predelavi in proizvodnji živil zmanjša za vsaj 20 odstotkov, v gospodinjstvih, trgovinah in restavracijah in ostalih gostinskih storitvah pa za vsaj 40 odstotkov. Komisija mora oceniti, če bodo za leto 2035 potrebni višji cilji (30 oziroma 50 odstotkov).
"Parlament je predlagal rešitve za zmanjšanje zavržene hrane, kot so spodbujanje potrošnje "grdih" sadežev in zelenjave, omejitev nepoštenih tržnih praks, razjasnitev datumskih označb in doniranje hrane, ki ni prodana, vendar je še vedno užitna," pravi Anna Zalewska (ECR, Poljska), poročevalka, ki je v Parlamentu odgovorna za revizijo te direktive.
Naslednji koraki
Pogajanja s Svetom se bodo začela, ko bo izvoljena nova sestava Parlamenta po evropskih volitvah, ki bodo 9. junija 2024.
