Choose the experimental features you want to try

This document is an excerpt from the EUR-Lex website

Document 52009XG1212(01)

Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2009 o strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol

UL C 302, 12.12.2009, pp. 6–9 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

12.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 302/6


Sklepi Sveta z dne 26. novembra 2009 o strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol

2009/C 302/04

SVET EVROPSKE UNIJE –

 

OB UPOŠTEVANJU naslednjega:

1.

Evropski svet, ki se je 23. in 24. marca 2000 sestal v Lizboni, je v svojih sklepih poudaril, da so naložbe v usposabljanje ljudi ključnega pomena za vlogo, ki naj bi jo Evropa imela v gospodarstvu znanja, in države članice pozval, naj sprejmejo ukrepe za odpravo ovir pri mobilnosti učiteljev in si prizadevajo privabiti visoko kakovostne učitelje (1).

2.

V cilju 1.1 delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ je poudarjeno, da je pomembno v učiteljski poklic pritegniti in v njem obdržati dobro usposobljene in motivirane ljudi, opredeliti sposobnosti, ki jih potrebujejo učitelji za odzivanje na spreminjajoče se potrebe družbe, zagotoviti pogoje za podporo učiteljem pri začetnem izobraževanju in usposabljanju na delovnem mestu ter na področju poučevanja in usposabljanja zaposlovati ljudi z izkušnjami z drugih področij (2).

3.

V Resoluciji Sveta z dne 27. junija 2002 o vseživljenjskem učenju so bile države članice pozvane, naj izboljšajo izobraževanje in usposabljanje učiteljev, ki delujejo na področju vseživljenjskega učenja, da bi pridobili potrebno znanje in potrebne sposobnosti za razvoj družbe znanja (3).

4.

Skupno vmesno poročilo Sveta in Komisije z dne 26. februarja 2004 o napredku pri doseganju lizbonskih ciljev na področju izobraževanja in usposabljanja (4) je bilo usmerjeno na skupna evropska načela glede kompetenc in kvalifikacij, ki jih potrebujejo učitelji, da bi lahko izpolnili svojo vlogo, ki se kar naprej spreminja, v družbi znanja (5).

5.

V skupnem vmesnem poročilu Sveta in Komisije z dne 23. februarja 2006 o izvajanju delovnega programa „Izobraževanje in usposabljanje 2010“ je bilo poudarjeno, da so ključnega pomena za izboljšanje učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja tudi naložbe v usposabljanje učiteljev in vodij usposabljanj ter krepitev vodenja ustanov za izobraževanje in usposabljanje (6).

6.

V sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o učinkovitosti in pravičnosti v izobraževanju in usposabljanju z dne 14. novembra 2006 je navedeno, da so motiviranost, usposobljenost in sposobnosti učiteljev, inštruktorjev, drugega učiteljskega osebja ter svetovalnih služb in služb socialnega skrbstva, pa tudi kakovost vodenja v šolah ključni dejavniki pri doseganju visokokakovostnih učnih rezultatov in da bi bilo prizadevanja učiteljskega osebja treba podpreti s stalnim poklicnim razvojem.

7.

V sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o prihodnjih prednostnih nalogah za okrepljeno evropsko sodelovanje na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja z dne 14. novembra 2006 je poudarjena potreba po visoko usposobljenih učiteljih, ki se stalno strokovno izpopolnjujejo (7).

8.

V Sklepu št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja je določen natančen cilj dviga kakovosti in evropske razsežnosti izobraževanja učiteljev ter podpora mobilnosti učiteljev in drugega izobraževalnega osebja (8).

9.

V priporočilu Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje (9) so določena znanja, sposobnosti in navade, ki jih potrebujejo posamezniki za osebno izpolnitev in razvoj, aktivno državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev; ti dejavniki, glede na to, da se medsebojno prepletajo, zahtevajo več sodelovanja in skupinskega dela učiteljev ter pristop do učenja, ki presega tradicionalne meje med učnimi predmeti.

10.

V sklepih Sveta z dne 25. maja 2007 o skladnem okviru kazalnikov in meril za spremljanje napredka pri doseganju lizbonskih ciljev v izobraževanju in usposabljanju je navedeno, da si je treba še naprej prizadevati za razvoj kazalnika o strokovnem izpopolnjevanju učiteljev in vodij usposabljanja (10).

11.

V sklepih Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. novembra 2008 o mobilnosti mladih so bile države članice pozvane, naj si prizadevajo za večjo mobilnost učiteljev, mentorjev in drugih pedagoških delavcev (11).

12.

Svet je v sklepih z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (12) priporočil postopno povečanje mobilnosti učiteljev in vodij usposabljanja zato, da bi usposabljanje v tujini postalo pravilo in ne izjema, ter poudaril, da je ena od prednostnih nalog v prvem delovnem ciklu zagotoviti kakovost začetnega izobraževanja novih učiteljev in podporo na začetku njihove poklicne poti ter izboljšati možnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje učiteljev, vodij usposabljanja in tistih delavcev v izobraževanju, ki so vključeni v vodstvene dejavnosti in svetovanje, in pozval Komisijo, naj preuči možnost vključitve mobilnosti učiteljev v prihodnji predlog o merilih na tem področju;

 

in ZLASTI GLEDE NA:

1.

sklepe Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 15. novembra 2007 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev (13), v katerih je bilo poudarjeno, da si je treba prizadevati za zagotovitev spodbude in podpore učiteljem, da bodo ves čas svoje poklicne poti pridobivali potrebno novo znanje, sposobnosti in kompetence, in tudi zagotoviti, da bodo učitelji na vodilnih položajih poleg svoje usposobljenosti za poučevanje in izkušenj imeli dostop do visokokakovostnega usposabljanja na področju šolske uprave in vodenja;

2.

sklepe Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, z dne 21. novembra 2008 o pripravi mladih na 21. stoletje (14), v katerih so bile države članice pozvane, naj pri izvajanju navedenih sklepov Sveta o izboljšanju kakovosti usposabljanja učiteljev sodelujejo in si predvsem prizadevajo vsem učiteljem začetnikom omogočiti uporabo strukturiranih programov podpore pri uvajanju v poklic, izboljšati ponudbo in kakovost programov nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in ravni sodelovanja pri teh programih ter izboljšati zaposlovanje in usposabljanje vodstvenih delavcev šol;

PONOVNO POTRJUJE, da:

so za organizacijo in vsebino izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja pristojne države članice, sodelovanje na evropski ravni v okviru odprte metode usklajevanja in učinkovita uporaba programov Skupnosti pa lahko podpreta in dopolnita nacionalne ukrepe in s tem prispevata k razvoju kakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter pomagata državam članicam pri reševanju skupnih problemov;

PRIZNAVA, da:

1.

so znanje, sposobnosti in angažiranost učiteljev (15) ter kakovostno vodenje v šolah najpomembnejši dejavniki pri zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja. Dober učitelj, ki zna motivirati vse učence k doseganju najboljših možnih rezultatov, lahko pozitivno in trajno vpliva na njihovo prihodnost. Zato je treba zagotoviti, da bodo zaposleni najboljši učitelji in vodstveni delavci šol, ki bodo ustrezno usposobljeni za izvajanje svojih nalog, hkrati pa je tudi bistveno, da se zagotovijo najvišji standardi začetnega izobraževanja in vseživljenjskega poklicnega razvoja učiteljev na vseh ravneh. To bo tudi pomagalo izboljšati status in privlačnost poklica;

2.

morajo biti programi izobraževanja učiteljev, ki so ključni dejavniki pri usposabljanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol za izvajanje njihovih nalog pa tudi pri zagotavljanju njihovega nenehnega poklicnega izpopolnjevanja, kakovostni in prilagojeni potrebam ter temeljiti na uravnoteženosti zanesljivega akademskega raziskovanja in obširnih praktičnih izkušenj. Bistveno je, da se začetno izobraževanje učiteljev, podpora na začetku njihove poklicne poti („pripravništvo“ (16)) in stalno strokovno usposabljanje obravnavajo kot usklajena celota;

3.

je po začetnem izobraževanju za motiviranost, učinkovitost in poklicno izpopolnjevanje zlasti pomembno prvo delovno mesto. Učitelji, ki so se pred kratkim izšolali za ta poklic, se morda težko prilagodijo dejanskim razmeram v šoli in v praksi izvajajo, kar so se naučili v času začetnega izobraževanja. Precejšnje število pozneje dejansko opusti poučevanje, kar je velika škoda zanje in za družbo. Rezultati več nacionalnih in mednarodnih raziskav dokazujejo, da je ta problem mogoče zmanjšati s strukturiranimi programi za podporo vsem novim učiteljem. Programi so lahko koristni tudi za učitelje, ki ponovno začnejo opravljati svoj poklic;

4.

nobeno začetno izobraževanje učiteljev, tudi če je odlično, ne more zagotoviti vseh kompetenc, ki jih učitelji potrebujejo na svoji poklicni poti. Zahteve, na katere se morajo odzivati učitelji, se hitro razvijajo, zato je treba razviti nove pristope. Da bi bili dejansko učinkoviti in sposobni prilagajanja na razvijajoče se potrebe učencev, v svetu hitrih socialnih, kulturnih, ekonomskih in tehnoloških sprememb, morajo tudi učitelji razmišljati o svojih zahtevah na področju izobraževanja v okviru svojega šolskega okolja in prevzeti večjo odgovornost za lastno vseživljenjsko izobraževanje, da bi dopolnili in razvili svoje znanje in sposobnosti. Kljub temu pa se dogaja, da imajo nekateri učitelji premalo priložnosti za sodelovanje v stalnih programih strokovnega izpopolnjevanja, tisti, ki v njih lahko sodelujejo, pa menijo, da ti programi ne ustrezajo v zadostni meri njihovim potrebam in izzivom, s katerimi se soočajo;

5.

je učinkovito vodenje v šolah pomemben dejavnik pri oblikovanju splošnega okolja, v katerem poteka poučevanje in učenje, saj spodbuja ambicije in zagotavlja podporo učencem, staršem in osebju, s tem pa omogoča doseganje večjih uspehov. Zato je treba zagotoviti, da bodo vodstveni delavci šol sposobni in usposobljeni za prevzem vse večjega števila nalog, ki jih morajo izvajati, oziroma zagotoviti razvoj teh sposobnosti ali primerno usposabljanje. Ravno tako pomembno je zagotoviti, da hkrati niso preobremenjeni zaradi administracije in se lahko posvetijo bistvenim zadevam, kot so kakovost učenja, učni načrt, pedagoška vprašanja ter učinkovitost, motiviranost in poklicni razvoj osebja;

6.

bi lahko učiteljsko osebje na vseh stopnjah ter vodstveni delavci šol v večji meri izkoristili povečano mobilnost na področju učenja in povezovanje v mreže, ki sta imela pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti izobraževanja pa tudi sistemov in institucij na področju izobraževanja ter pri tem, da so ti sistemi in institucije sedaj bolj odprti, bolj usmerjeni navzven, dosegljivi in učinkovitejši;

SE STRINJA, da:

1.

se izobraževalni sistemi v Evropi precej razlikujejo, kljub temu pa jim je skupno, da morajo pritegniti in obdržati najboljše učiteljsko osebje in vodstvene delavce šol ter s tem omogočiti visokokakovostno izobraževanje. Zato bi bilo treba posebno skrb in pozornost nameniti ustreznemu profilu bodočih učiteljev in vodstvenih delavcev šol, njihovemu izboru in usposabljanju za opravljanje njihovih nalog;

2.

bi morali biti programi izobraževanja učiteljev kakovostni in temeljiti na dejstvih ter biti prilagojeni potrebam. Odgovorni za izobraževanje učiteljev – in seveda za usposabljanje pedagogov, ki izobražujejo učitelje – bi morali tudi sami pridobiti visoko akademsko izobrazbo in imeti bogate praktične izkušnje s poučevanjem pa tudi kompetence za kakovostno poučevanje. Prizadevati bi si bilo treba tudi za učinkovito sodelovanje ustanov za izobraževanje učiteljev s pedagoškimi raziskovalci v drugih visokošolskih ustanovah, ter z vodstvenimi delavci šol;

3.

se od učiteljev zahteva vedno več, njihova vloga pa postaja vedno bolj kompleksna, zato jim je treba na celotni poklicni poti in zlasti na njenem začetku, zagotoviti učinkovito osebno in strokovno podporo;

4.

bi morala biti izobraževanje in poklicni razvoj učiteljev v hitro spreminjajočem se svetu v skladu s konceptom vseživljenjskega učenja stalnica; vključevala naj bi začetno izobraževanje učiteljev (z močnim poudarkom na praktičnem delu), pripravništvo ter nenehno poklicno izpopolnjevanje. Zlasti bi bilo treba poskrbeti, da:

(a)

sta vsem učiteljem, ki so se pred kratkim izšolali za ta poklic, v prvih nekaj letih zaposlitve zagotovljena zadostna in učinkovita podpora ter svetovanje;

(b)

se uporablja premišljen pristop za spodbudo učiteljem, ki so se pred kratkim izšolali za ta poklic, in izkušenim učiteljem, da bodo posamezno in skupaj stalno ocenjevali svoje delo;

(c)

imajo vsi učitelji redno na voljo povratne informacije o svojem delu, ter da jim je zagotovljena pomoč pri iskanju načinov nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja in pripravi načrta za tako izpopolnjevanje;

(d)

imajo uveljavljeni učitelji ob upoštevanju takih povratnih informacij dovolj priložnosti, da svoje kompetence na celotni poklicni poti posodabljajo, razvijajo in širijo, ter da se jim zagotovijo ustrezne spodbude in možnosti;

(e)

so programi poklicnega izpopolnjevanja za učitelje ustrezni in prilagojeni potrebam, da se opirajo predvsem na prakso in da je zagotovljena njihova kakovost;

(f)

se učiteljem in vodstvenim delavcem šol zagotovita spodbuda in možnost, da izkoristijo priložnosti, ki jih nudijo programi izmenjav in mobilnosti ter mreže na nacionalni in mednarodni ravni;

(g)

se učitelje in vodstvene delavce šol spodbuja in se jim omogoči, da sodelujejo v nadaljevalnih programih strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja in se ukvarjajo s pedagoškimi raziskavami ter da izkoristijo možnost razvijati svoje znanje na drugih strokovnih področjih;

5.

bi bilo treba – glede na to, da vodstveni delavci šol v veliki meri vplivajo na splošno okolje, v katerem poteka učenje, tudi na motiviranost, moralo in učinkovitost osebja, metode poučevanja ter odnos in ambicije učencev in staršev –, zagotoviti, da imajo na voljo dovolj priložnosti za razvoj in ohranjanje učinkovitih vodstvenih sposobnosti. Ker pa so izzivi, s katerimi je povezano vodenje učnih skupnosti, podobni v vsej Evropi, bi lahko vodstveni delavci šol izkoristili tudi priložnost za učenje v sodelovanju s kolegi v drugih državah članicah, zlasti z izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse ter s strokovnim izpopolnjevanjem v tujini;

POZIVA DRŽAVE ČLANICE, NAJ:

1.

sprejmejo dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da se v poklic učitelja pritegnejo in v njem obdržijo najboljši kandidati ter da sta učiteljem zagotovljena ustrezno usposabljanje in zadostna podpora, da bodo lahko učinkovito opravljali svoje naloge;

2.

ustrezno ukrepajo, da vsi novi učitelji sodelujejo v programu pripravništva, ki jim v prvih letih na delovnem mestu učitelja nudi strokovno in osebno podporo;

3.

zagotovijo reden pregled potreb po strokovnem izpopolnjevanju posameznih učiteljev, opredeljenih na podlagi samoocenjevanja in/ali zunanjega ocenjevanja, in dovolj možnosti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje, ki bodo ustrezale tem potrebam, ter s tem pozitivno vplivajo na učni uspeh učencev;

4.

dejavno opozarjajo na priložnosti, ki jih nudijo programi izmenjav in mobilnosti na nacionalni in mednarodni ravni, ter podpirajo udeležbo v takih programih, da bi bistveno povečali število učiteljev in vodstvenih delavcev šol, ki v takih programih sodelujejo;

5.

ocenijo, kakšne so obveznosti vodstvenih delavcev šol in kakšna pomoč jim je na voljo, zlasti zato, da bi jih razbremenili upravnih obveznosti in jim tako omogočili, da se lahko posvetijo oblikovanju splošnega okolja, v katerem poteka izobraževanje in učenje, ter tako pripomorejo k doseganju večjih uspehov;

6.

zagotovijo visokokakovostno izobraževanje za razvoj ustreznega znanja, sposobnosti in navad, ki jih morajo imeti bodoči in že uveljavljeni učitelji, pa tudi za razvoj znanja, sposobnosti in odnosa za učinkovito vodenje v šolah, na primer z usposabljanjem v posebnih programih;

POZIVA KOMISIJO, NAJ:

1.

spodbuja in podpira evropsko sodelovanje pri politikah na področju začetnega izobraževanja učiteljev, stalno strokovno izpopolnjevanje in vodenje šol, zlasti z vzpostavitvijo platform in dejavnosti vzajemnega učenja za izmenjavo znanja, izkušenj in strokovnega znanja med oblikovalci politik in učitelji;

2.

za oblikovalce politik pripravi praktične informacije o pripravi strukturiranih programov pripravništva za vse nove učitelje, pa tudi primere možnih ukrepov za izvajanje ali izboljšanje takih programov;

3.

spodbuja in podpira večje sodelovanje učiteljev, vodstvenih delavcev šol in pedagogov, ki izobražujejo učitelje, v nadnacionalnih programih mobilnosti, partnerstvih in projektih v okviru programov Skupnosti, zlasti v programu vseživljenjskega učenja;

4.

pripravi študijo o izboru, zaposlovanju in usposabljanju pedagogov, ki izobražujejo učitelje, v državah članicah;

5.

pripravi študijo o kompetencah učiteljev v državah članicah in dejavnosti vzajemnega učenja na tem področju;

6.

podpira nadaljnji razvoj trdnejših temeljev učiteljskega poklica in vodenja šol, med drugim tudi v okviru sodelovanja z mednarodnimi organizacijami;

7.

v okviru sedanjih mehanizmov poročanja in po možnosti čim prej obvesti Svet o ukrepih, sprejetih s strani držav članic in v okviru evropskega sodelovanja v skladu s sklepi Sveta z novembrskega zasedanja leta 2007 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev ter sklepi z novembrskega zasedanja leta 2008 o agendi za evropsko sodelovanje v šolstvu, ki se nanaša na strokovno izpopolnjevanje učiteljev in vodstvenih delavcev šol.


(1)  Izboljšanje izobraževanja in usposabljanja za učitelje in vodje usposabljanj – SN 100/1/00 REV 1.

(2)  UL C 142, 14.6.2002.

(3)  UL C 163, 9.7.2002.

(4)  6905/04.

(5)  Prilogi I in II k dokumentu 12414/07 ADD 1.

(6)  UL C 79, 1.4.2006.

(7)  UL C 298, 8.12.2006.

(8)  UL L 327, 24.11.2006.

(9)  UL L 394, 30.12.2006.

(10)  UL C 311, 21.12.2007.

(11)  UL C 320, 16.12.2008.

(12)  UL C 119, 28.5.2009.

(13)  UL C 300, 12.12.2007.

(14)  UL C 319, 13.12.2008.

(15)  Za namene teh sklepov izraz učitelj pomeni osebo, ki ima status učitelja (ali enakovreden status) v skladu z zakonodajo in prakso države članice. Vključuje poseben položaj učiteljev in vodij usposabljanj na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ne vključuje pa oseb, zaposlenih izven formalnega sistema izobraževanja in usposabljanja, saj je delo, ki ga opravljajo, drugačne narave in poteka v drugačnih okoliščinah.

(16)  Izraz pripravništvo v tem besedilu pomeni kakršen koli strukturiran program podpore za nove učitelje po zaključku njihovega formalnega programa začetnega izobraževanja ter na začetku kariere, na prvem delovnem mestu učitelja v šoli.


Top