Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora – Trajnostne zahteve za baterije v EU

(COM(2020) 798 final – 2020/353 (COD))

(2021/C 220/18)

Poročevalec:	Bruno CHOIX
Soporočevalec:	Franck UHLIG

Zaprosilo	Evropski parlament, 18. 1. 2021
Pravna podlaga	člen 304 Pogodbe o delovanju Evropske unije
Sklep plenarne skupščine	1. 12. 2020
Pristojnost	posvetovalna komisija za spremembe v industriji (CCMI)
Datum sprejetja mnenja CCMI	5. 3. 2021
Datum sprejetja mnenja na plenarnem zasedanju	24. 3. 2021
Plenarno zasedanje št.	559
Rezultat glasovanja (za/proti/vzdržani)	256/0/4

1.   Sklepi in priporočila

1.1.

Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) podpira ukrepe, določene v uredbi (COM(2020) 798 final – 2020/0353 (COD)), ki jo je predlagala Evropska komisija.

1.2.

EESO meni, da je vprašanje, kako preprečiti razdrobljenost notranjega trga, ki bi ga lahko povzročili morebitni različni pristopi držav članic, ključnega pomena, zato bi ga morali obravnavati vsi deležniki.

1.3.

EESO poziva k vzpostavitvi natančnejših in bolje delujočih mehanizmov in instrumentov upravljanja za izvajanje nove uredbe, v kar je treba vključiti vse deležnike.

1.4.

EESO predlaga, da se na te izzive odzovemo z okrepitvijo vloge in virov Evropske agencije za kemikalije (ECHA).

1.5.

EESO predlaga tudi, da se okrepi vloga Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) na področju zdravja, varnosti in delovnih pogojev v proizvodnji, pa tudi na področju recikliranja in spremembe namena baterij.

1.6.

Glede izvajanja razumne potrebne skrbnosti pri spremljanju oskrbovalne verige za baterije EESO zahteva popolno preglednost izvajanja tega sistema nadzora.

1.7.

Recikliranje, obnova in ponovna uporaba zagotavljajo zanesljivost zgornjega dela verige. Podpora raziskavam in razvoju na področju okoljsko primerne zasnove je bistvenega pomena, zato EESO predlaga, da se to izvaja v obliki pomembnega projekta skupnega evropskega interesa.

1.8.

Kar zadeva delovna mesta ter znanja in spretnosti, ki naj bi prispevali k razvoju evropskega industrijskega sektorja trajnostnih baterij, EESO predlaga, da se razširi in okrepi vloga Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) in ustreznih evropskih sektorskih odborov za socialni dialog v skladu s postopkom pravičnega prehoda, kot je opisan v evropskem zelenem dogovoru.

1.9.

EESO meni, da je prednostna naloga pobude Komisije „pakt za znanja in spretnosti“ ter evropskih projektov ALBATTS, DRIVES in COSME predvsem opredeliti in izvajati projekte usposabljanja o okoljsko primerni zasnovi in recikliranju baterij ter zagotoviti ustrezna finančna sredstva za njihov uspeh. Pri tem je treba aktivno vključiti socialne partnerje in sodelovati z morebitnimi nacionalnimi mehanizmi, pa tudi z nekaterimi neposredno povezanimi področji zaposlovanja.

1.10.

EESO predlaga, da se v skladu z zavezami EU glede ogljične nevtralnosti čim prej uvedejo zgornje mejne vrednosti za ogljični odtis, povezan s proizvodnjo baterij in logistiko oskrbe z materiali v zgornji dobavni verigi, ter povečajo sredstva, ki jih je Komisija dodelila za hiter razvoj in izvajanje orodij za ocenjevanje in spremljanje ogljičnega odtisa v sektorju baterij.

1.11.

EESO meni, da je treba opredeliti odgovornost proizvajalca, ki bo združljiva s spodbujanjem okoljsko primerne zasnove. V zvezi s tem je treba ločiti konec življenjske dobe baterij od konca življenjske dobe naprav, v katerih se uporabljajo.

1.12.

EESO predlaga, da se poleg pojma „konec življenjske dobe“ uvede tudi pojem „konec uporabe“, da bi spodbujali ponovno uporabo, obnovo ali drugotno uporabo in recikliranje baterij.

1.13.

Določbe o označevanju iz osnutka uredbe bi morale vključevati obveznost boljšega obveščanja ljudi o morebitnih tveganjih zaradi nevarnih snovi poleg kadmija, svinca in živega srebra ter drugih varnostnih tveganjih, da bi se omogočila ozaveščena izbira in boljša uporaba baterij.

2.   Uvod

2.1.

Evropska komisija je 10. decembra 2020 predstavila predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2020) 798 final – 2020/0353(COD)) o baterijah in odpadnih baterijah, razveljavitvi Direktive 2006/66/ES z dne 6. septembra 2006 o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih in spremembi Uredbe (EU) 2019/1020 z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov.

2.2.

Cilj predlagane uredbe je razviti okvir Unije, ki bo zajemal celoten življenjski cikel baterij ter vseboval harmonizirana in bolj ambiciozna pravila za baterije, sestavne dele, odpadne in reciklirane baterije.

2.3.

Glavni cilji te uredbe so okrepiti trajnost baterij v njihovem življenjskem ciklu, zagotoviti minimalne zahteve glede trajnosti baterij, danih na notranji trg EU, povečati odpornost oskrbovalne verige EU za baterije s spodbujanjem krožnega gospodarstva ter zmanjšati okoljske in družbene vplive v vseh fazah življenjskega cikla baterij.

2.4.

To zajema spodbujanje proizvodnje in dajanja visokokakovostnih in zmogljivih baterij na trg EU, razvoj in izkoriščanje potenciala primarnih in sekundarnih surovin za baterije v EU z zagotavljanjem njihove učinkovite in trajnostne proizvodnje ter zagotavljanje delujočih trgov za sekundarne surovine in povezanih industrijskih postopkov.

2.5.

Komisija namerava s to uredbo spodbujati inovacije ter razvoj in uporabo tehnološkega strokovnega znanja EU.

2.6.

V skladu z logiko krožnega gospodarstva bi to moralo omogočiti zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza strateško pomembnih surovin in elementov redke zemlje ter izvajanje ustreznega zbiranja in recikliranja vseh odpadnih baterij.

2.7.

Za zmanjšanje vplivov na okolje in družbo mora uredba prispevati k odgovornemu pridobivanju, spodbujati učinkovito uporabo surovin in recikliranega materiala, zmanjšati emisije toplogrednih plinov v celotnem življenjskem ciklu baterij, zmanjšati tveganja za zdravje ljudi in kakovost okolja ter izboljšati socialne razmere prebivalstva.

3.   Splošne ugotovitve

3.1.

V Evropi bo v naslednjem desetletju tehnologija baterij eden glavnih katalizatorjev prehoda na zeleno energijo. Uporaba baterij bi z omogočanjem elektrifikacije prometa, kjer je to primerno, in uporabe energije iz obnovljivih virov kot zanesljivih virov energije morala prispevati k evropskim ciljem v skladu s Pariškim sporazumom.

3.2.

Podpredsednik Komisije Maros Šefčovič je izrazil mnenje, da bi glede na napredek, dosežen v okviru evropskega zavezništva za baterije, ki ga je Komisija ustanovila leta 2017, EU lahko v petih letih zadovoljila do 80 % svojih potreb.

3.3.

Ta strateška avtonomija bo vzpostavljena skupaj z evropskim zavezništvom za baterije, da se zagotovijo pravni instrumenti za vzpostavljanje povezav med državami članicami ter med avtomobilskim sektorjem, sektorjem surovin in kemičnim sektorjem, da bi se oblikovale in začele delovati popolnoma evropske vrednostne verige, pri čemer bodo prvi objekti za proizvodnjo evropskih baterij predvidoma začeli obratovati leta 2021 ali 2022.

3.4.

EESO podpira ukrepe iz uredbe, ki jo je predlagala Komisija, saj so primerni za odzivanje na različne izzive, povezane z naraščanjem svetovne proizvodnje in porabe baterij.

3.5.

Vendar EESO ob upoštevanju strateške avtonomije EU opozarja, da je treba te ukrepe okrepiti in čim prej uvesti, da bi preprečili ne le povečanje tehnološke, industrijske in energetske odvisnosti uporabnikov baterij v EU od azijskih ali ameriških proizvajalcev, temveč tudi selitev evropskih obratov za proizvodnjo avtomobilov v bližino proizvodnje baterijskih celic v tretjih državah, kar, kar bi imelo negativne gospodarske, socialne in okoljske posledice, kot je navedel v svojem predhodnem mnenju (1). Poleg tega je treba zaščititi tudi interese evropskih podjetij s polno uporabo vseh ustreznih instrumentov EU. EESO v zvezi s tem izraža zaskrbljenost zaradi načina, kako namerava Komisija preverjati in izvajati zahteve glede ogljičnega odtisa, vsebnosti recikliranih materialov in potrebne skrbnosti v dobavni verigi. Pri tem vztraja, da je treba izvajati temeljite preiskave skladnosti uvoženih izdelkov, da bi preprečili nelojalno konkurenco iz tujine.

3.6.

Za novo evropsko industrijsko paradigmo (2) so ključni sončni paneli, vetrna polja in baterije. ki temeljijo na surovinah in materialih, tehničnem znanju in izkušnjah ter dodani vrednosti iz držav, ki so večinoma zunaj EU. Trenutno se v Evropi proizvede (3) le 1 % svetovne proizvodnje litijevih baterij. Vzporedno z razvojem evropskega sektorja stacionarnih baterij za učinkovito in varno izvajanje obstoječih in prihodnjih načrtov za elektroenergetska omrežja EESO priporoča, da se na evropski ravni oblikuje dodatni pristop V2G (vozilo-omrežje).

3.7.

EESO podpira predloge za bolj trajnosten prevoz in strateški akcijski načrt za baterije, katerega namen je zapolniti evropsko energetsko vrzel in ustvariti vrednostno verigo baterij. Razogljičenje prometa in prehod na čisto energijo sta ključna vidika tretjega svežnja o mobilnosti, evropskega zelenega dogovora ter strategije za trajnostno in pametno mobilnost. Ta pobuda spada v širši okvir akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (4).

3.8.

Pri komuniciranju o teh temah ima lahko pomembno vlogo Evropska platforma deležnikov za krožno gospodarstvo (5).

3.9.

Potreben je tudi ustrezen sistem za obveščanje končnih uporabnikov o kakovosti baterij, ki so na voljo na trgu, in za večje zavedanje potrošnikov o njihovi vlogi pri zbiranju odpadnih baterij.

3.10.

Jamstvo, da so proizvedene baterije okolju prijazne, je mogoče najbolje zagotoviti z izpolnjevanjem okoljskih standardov in pravil EU, k čemur na primer spodbuja pristop krožnega gospodarstva, ki zajema celoten življenjski cikel baterije – od rudnika do konca življenjske dobe. V ta namen so potrebne obsežne naložbe industrije, Komisija pa mora določiti ustrezne okvirne pogoje, kot so tehnični standardi (6).

3.11.

EESO podpira predlog uredbe Komisije, da bi upoštevali izzive, povezane s kritičnimi surovinami, ki se uporabljajo v baterijah, kot so opredeljene v sporočilu Evropske komisije z dne 3. septembra 2020Odpornost na področju kritičnih surovin: oris poti k večji zanesljivosti in trajnostnosti. Kritične surovine v baterijah so litij, kobalt, naravni grafit in antimon, pri čemer se pri ugotavljanju kritičnosti upoštevata dva glavna parametra, in sicer gospodarska pomembnost in tveganje v zvezi z dobavo.

3.12.

EESO je že povedal, da podpira sprejetje pravnih zahtev za spodbuditev trga sekundarnih surovin, zlasti za embalažo, vozila, gradbeni material in baterije (7).

3.13.

Energija iz obnovljivih virov in njen razvoj sta zaradi nestalnosti z vidika shranjevanja resničen izziv. Shranjevanje je za Evropsko unijo strateškega pomena, saj bo le tako mogoče stalno zagotavljati zanesljivo oskrbo Unije in tudi trg energije, ki bo vzdržen tako s tehničnega kot finančnega vidika. EESO opozarja, da ima lahko shranjevanje energije poleg prednosti tudi visoko finančno ter okoljsko in zdravstveno ceno. Zato se zavzema za sistematično izvajanje študij učinka, v katerih bi poleg konkurenčnosti tehnologij ocenjevali tudi njihov vpliv na okolje in zdravje. EESO tudi meni, da je treba oceniti vplive teh tehnologij na ustvarjanje gospodarske dejavnosti in zaposlitev. Prepričan je, da je treba med državami članicami bolje harmonizirati predpise na področju shranjevanja energije. Zavzema se tudi za to, da se v celotni Evropi organizira javna razprava o vprašanju energije (evropski energetski dialog), da se bodo državljani in civilna družba kot celota začeli zanimati za energetski prehod ter bodo lahko vplivali na prihodnje tehnološke odločitve na področju shranjevanja energije (8). K temu bi morala prispevati tudi kakovost označevanja baterij.

3.14.

Gre za izjemen gospodarski izziv, saj Komisija ocenjuje, da se bo svetovno povpraševanje po baterijah do leta 2030 povečalo za 14-krat v primerjavi s povpraševanjem leta 2018, od tega bo 17 % tega povpraševanja v EU. Število litijevih baterij se bo med letoma 2020 in 2040 pomnožilo s 700.

3.15.

Uredba se pri oceni vpliva izvajanja nove zakonodaje na delovna mesta ter potrebe po znanjih in spretnostih opira na primerjalni študiji, ki sta ju objavila Center za evropske politične študije (CEPS) (9) in mreža RREUSE (10), ter na delo v okviru evropskega zavezništva za baterije.

3.16.

Po ocenah študije CEPS bo razvoj dejavnosti zbiranja in recikliranja baterij vplival na ustvarjanje neposrednih in posrednih delovnih mest: približno 850 delovnih mest pri 55-odstotni stopnji recikliranja in 5 500 delovnih mest pri 75-odstotni stopnji recikliranja.

3.17.

Po drugi strani pa bodo v skladu s študijo mreže RREUSE dejavnosti popravila in ponovne uporabe baterij ustvarile od 5 do 10-krat več „ekvivalentov polnega delovnega časa“ kot dejavnosti zbiranja in recikliranja. Zato se postavlja vprašanje, ali je s političnega vidika smiselno sprejemati ukrepe, ki so ugodnejši za sektor zbiranja in recikliranja kot za sektor popravil in ponovne uporabe baterij.

3.18.

Znanja in spretnosti primanjkujejo zlasti na področju dejavnosti okoljsko primerne zasnove baterij, namenjenih optimizaciji njihove trajnosti in uporabe.

3.19.

Da bi izboljšali naložbe v proizvodne zmogljivosti trajnostnih baterij ob upoštevanju družbenih in okoljskih tveganj, je treba projekte, povezane z baterijami, uskladiti s taksonomijo EU (11) za trajnostne dejavnosti in pri tem upoštevati program InvestEU.

4.   Posebne ugotovitve

4.1.

EESO poziva k vzpostavitvi natančnejših in bolje delujočih mehanizmov in instrumentov upravljanja ter izvajanja za dejansko in učinkovito izvajanje vseh ukrepov, določenih v novi uredbi.

4.2.

EESO zato predlaga, da se za reševanje teh izzivov revidira vloga Evropske agencije za kemikalije (ECHA) s sedežem v Helsinkih, ki je odgovorna za izvajanje evropske uredbe Reach o kemikalijah (2005, spremenjena leta 2018), da bo pristojna tudi za registracijo, ocenjevanje, spremljanje in nadzor novih standardov in pravil, določenih v novi uredbi o trajnosti baterij.

4.3.

Pri razvoju trajnostnega sektorja baterij je treba odgovoriti na vprašanje skladnosti s standardi EU na področju zdravja in varnosti pri delu, ki je povezano z zaščito delavcev v stiku z baterijami in recikliranimi surovinami, vgrajenimi v industrijske baterije ali vozila. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) s sedežem v Bilbau je pripravila strokovna mnenja o tej temi, ki jih je treba upoštevati, da bo uredba vsebovala ustrezne predpise. EESO zato predlaga tudi okrepitev vloge agencije EU-OSHA.

4.4.

Glede izvajanja razumne potrebne skrbnosti pri spremljanju oskrbovalne verige za baterije in neodvisnega sistema revizije, spremljanja in nadzora pod vodstvom Evropske komisije v skladu s smernicami OECD na to temo (12) EESO zahteva popolno preglednost izvajanja tega sistema nadzora.

4.5.

Kar zadeva delovna mesta ter znanja in spretnosti, ki so potrebna za izvajanje ukrepov iz uredbe, ki naj bi spodbujali razvoj evropskega industrijskega sektorja trajnostnih baterij, EESO predlaga, da se razširi in okrepi vloga Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP) na tem področju, pa tudi vloga ustreznih evropskih sektorskih odborov za socialni dialog (električna energija, metalurgija, kemični sektor, ekstraktivna industrija itd.) v skladu s postopkom pravičnega prehoda iz evropskega zelenega dogovora. Ustanove za poklicno izobraževanje v državah članicah bodo morale v učnih programih za učence izvajati podobne projekte usposabljanja, da bodo zagotovile usposobljene delavce za trajnostno evropsko industrijo baterij.

4.6.

V okviru pobude Evropske komisije „pakt za znanja in spretnosti“ so se začeli izvajati projekti ALBATTS (Zavezništvo za tehnologijo, usposabljanje ter znanja in spretnosti na področju baterij), DRIVES (Razvoj in raziskave na področju pridobivanja inovativnih poklicnih znanj in spretnosti z izobraževanjem) in COSME (večletni evropski program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja). EESO meni, da je prednostna naloga zlasti opredeliti in izvajati projekte usposabljanja na področju novih znanj in spretnosti, povezanih z okoljsko primerno zasnovo, pa tudi diagnostiko baterij zaradi njihovega popravila, obnove in recikliranja. V to je treba aktivno vključiti socialne partnerje in sodelovati z morebitnimi nacionalnimi mehanizmi, pa tudi z nekaterimi neposredno povezanimi področji zaposlovanja. Za izboljšanje trajnosti, kakovosti in varnosti proizvodov in postopkov ter za zmanjšanje stroškov so potrebne raziskave in inovacije. Nemudoma je treba začeti prednostno obravnavati raziskave in razvoj baterij s celovitim pristopom v celotni vrednostni verigi baterij ter z obsežnimi in stalnimi naložbami, ki bodo pokrivale kratko- in dolgoročna prednostna področja raziskav.

4.7.

Na področju shranjevanja energije bodo imele baterije in vodik dopolnilne funkcije, zato so potrebne čim večje sinergije med obema tehnološkima rešitvama.

4.8.

Nove digitalne tehnologije naj bi pomagale pospešiti razvoj v sektorju baterij: od pospešenega odkrivanja materialov do optimizacije medsektorske uporabe sistemov baterij za podporo energetskemu omrežju.

4.9.

Recikliranje, obnova in ponovna uporaba zagotavljajo zanesljivost zgornjega dela verige. Podpora raziskavam in razvoju na področju okoljsko primerne zasnove je bistvenega pomena, zato EESO predlaga, da se to izvaja v obliki pomembnega projekta skupnega evropskega interesa. Namen je razviti strokovno znanje za optimizacijo snovne predelave baterij, tako da se, kadar je to mogoče, baterije preusmerijo v obnovo, drugotno uporabo ali celo boljšo obliko predelave njihovih sestavnih delov, in optimizirati procese z okoljskega vidika, pri čemer se zagotovi varnost zaposlenih in tako vzpostavi ekonomski model, ki bo prispeval k trajnosti te dejavnosti na evropskem ozemlju. To zlasti vključuje uvedbo konkurenčnih industrijskih procesov, ki bi omogočali proizvodnjo kakovostnih materialov za baterije z recikliranjem, tako da se nameni več podpore podjetjem, ki delujejo na podlagi celostnega pristopa in v zaprti zanki.

4.10.

EESO predlaga, da se v skladu z zavezami EU glede ogljične nevtralnosti do leta 2050 (z vmesnim ciljem 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030) čim prej uvedejo zgornje mejne vrednosti (julij 2027 je prepozno glede na cilje, ki jih je Evropski svet določil 11. decembra 2020) za ogljični odtis, povezan s proizvodnjo baterij in logistiko oskrbe z materiali v zgornji dobavni verigi, ter povečajo sredstva, ki jih je Komisija dodelila za hiter razvoj in izvajanje orodij za ocenjevanje in spremljanje ogljičnega odtisa v sektorju baterij. Prednost mora imeti dostop do strateških materialov za baterije iz rudnikov (mestnih ali naravnih), ki se nahajajo na trgu, kjer se baterije proizvajajo in reciklirajo. Ti ukrepi bodo pripomogli k poenostavitvi in zmanjšanju logističnih tokov. V zvezi s proizvodnjo baterij, ki je najpomembnejša faza za njihov ogljični odtis, bi morala uredba spodbujati postopke, ki so varčni z električno energijo in spodbujajo uporabo brezogljičnih virov električne energije.

4.11.

EESO meni, da je treba opredeliti odgovornost proizvajalca, ki bo združljiva s spodbujanjem okoljsko primerne zasnove, zlasti s spodbujanjem zasnove baterij, ki lahko olajša naknadno vgradnjo, ponovno izdelavo in ponovno uporabo baterij. Ta zahteva je povezana z drugotno uporabo baterij, ki jo je treba spodbujati. Pri tem je treba ločiti konec življenjske dobe baterije od konca življenjske dobe naprave, da se baterija ne bo samodejno štela za odpadek, ko se konča življenjska doba naprave, v katero je vgrajena. Ob domnevnem koncu življenjske dobe baterije ali naprave, v katero je vgrajena, bo moral proizvajalec dokazati, da mora baterija dobiti status odpadka, tako da bo izvedel oceno ali preskuse baterije ter pisno dokazal, da je glede na sedanjo tehnologijo in sektorje potencialne uporabe tehnično nemogoče, da bi baterijo ponovno uporabili z naknadno vgradnjo ali ponovno izdelavo v skladu s pogoji na teh trgih. Poleg pojma „konec življenjske dobe“ je treba uvesti tudi pojem „konec uporabe“, da bi spodbujali ponovno uporabo, obnovo ali drugotno uporabo in recikliranje baterij. Zato je treba te nove akterje in dejavnosti vključiti v novo uredbo.

---

(1)  UL C 353, 18.10.2019, str. 102.

(2)  UL C 364, 28.10.2020, str. 108.

(3)  UL C 282, 20.8.2019, str. 51.

(4)  UL C 62, 15.2.2019, str. 254.

(5)  https://circulareconomy.europa.eu/platform/en

(6)  UL C 262, 25.7.2018, str. 75.

(7)  UL C 364, 28.10.2020, str. 94.

(8)  UL C 383, 17.11.2015, str. 19.

(9)  CEPS: Drabik, E., in Rizos, V., Prospects for electric vehicle batteries in a circular economy (Napovedi za baterije za električna vozila v krožnem gospodarstvu), 2018.

(10)  RREUSE: Briefing on job creation potential in the re-use sector (Poročilo o potencialu za ustvarjanje delovnih mest v sektorju ponovne uporabe), 2015.

(11)  Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020.

(12)  OECD (2018), Smernice OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij.