31986R4057

Uredba Sveta (EGS) št. 4057/86

z dne 22. decembra 1986

o nepošteni praksi oblikovanja cen v pomorskem prevozu

SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 84(2) Pogodbe,

ob upoštevanju osnutka uredbe, ki ga je predložila Komisija,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta [1],

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora [2],

ker je treba ugotoviti, med drugim na podlagi informacijskega sistema, vzpostavljenega z Odločbo Sveta št. 78/774/EGS [3], da na konkurenčno udeležbo ladjevja Skupnosti v mednarodnem linijskem prometu neugodno vpliva nepoštena praksa ladjarskih družb tretjih držav;

ker je struktura sektorja pomorskih prevozov Skupnosti taka, da je smiselno, da določbe te uredbe veljajo tudi za državljane držav članic s sedežem zunaj Skupnosti ali za ladjarske prevozne družbe s sedežem zunaj Skupnosti, če izvajajo nadzor nad njimi državljani držav članic, in so njihove ladje registrirane v državi članici v skladu z njeno zakonodajo;

ker takšna nepoštena praksa obsega stalno zaračunavanje tarif za prevoz izbranega blaga, nižjih od najnižjih prevoznih tarif, ki jih za enako blago zaračunavajo uveljavljene in reprezentativne ladjarske družbe;

ker takšno prakso oblikovanja cen omogočajo nekomercialne prednosti, ki jih zagotavlja država nečlanica Skupnosti;

ker bi morala imeti Skupnost možnost sprejeti kompenzacijske ukrepe proti takšni praksi oblikovanja cen;

ker ni mednarodno dogovorjenih pravil o opredelitvi nepoštene cene na področju pomorskih prevozov;

ker bi bilo treba torej predvideti primerno računsko metodo za določitev obstoja nepoštene prakse oblikovanja cen; ker bi bilo treba pri izračunavanju "običajne prevozne tarife" upoštevati primerljivo tarifo, ki jo dejansko zaračunavajo uveljavljene in reprezentativne družbe, delujoče v okviru ali zunaj konferenc, ali drugače sestavljeno tarifo, ki temelji na stroških primerljivih družb, povečanih za razumno stopnjo dobička;

ker bi bilo treba določiti ustrezne dejavnike za ugotavljanje škode;

ker je treba določiti postopke, da tistim, ki delujejo v imenu sektorja pomorskih prevozov Skupnosti in se čutijo oškodovane ali ogrožene zaradi nepoštene prakse oblikovanja cen, omogočajo vložitev pritožbe; ker je smiselno pojasniti, da ni nujno, da se postopek pri umiku pritožbe lahko ustavi;

ker je potrebno med državami članicami in Komisijo sodelovanje zaradi informiranja o obstoju nepoštene prakse oblikovanja cen in škode, ki iz nje izhaja, in zaradi poznejše preučitve zadeve na ravni Skupnosti; ker bi moralo zato potekati posvetovanje znotraj svetovalnega odbora;

ker je treba jasno opredeliti postopkovna pravila za preiskavo, zlasti pravice in obveznosti organov Skupnosti in vpletenih strank, ter pogoje, pod katerimi imajo lahko zainteresirane stranke dostop do informacij in lahko zahtevajo seznanitev z glavnimi dejstvi in razlogi, na podlagi katerih se namerava predlagati uvedba kompenzacijske dajatve;

ker je treba za poskus preprečitve nepoštene prakse oblikovanja cen, vendar brez preprečevanja, omejevanja ali izkrivljanja cenovne konkurenčnosti linij zunaj konferenc, če te poslujejo na pošteni in komercialni podlagi, v primerih, pri katerih dokončno ugotovljena dejstva kažejo obstoj nepoštene prakse oblikovanja cen in škode, predvideti možnost uvedbe kompenzacijskih dajatev iz posebnih razlogov;

ker je za zagotovitev pravilnega in enotnega načina pobiranja kompenzacijskih dajatev pomembno določiti skupna pravila za uporabo teh dajatev; ker se lahko takšna pravila zaradi značaja navedenih dajatev razlikujejo od pravil pobiranja običajnih uvoznih dajatev;

ker je treba predvideti odprte in poštene postopke za ponovni pregled sprejetih ukrepov, in kadar okoliščine zahtevajo, za ponovno uvedbo preiskave;

ker je treba uvesti primerne postopke za preučitev vlog za povračilo kompenzacijskih dajatev,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Cilj

Ta uredba določa postopek, po katerem se ravna pri odzivanju na nepošteno prakso oblikovanja cen nekaterih ladjarskih družb tretjih držav, vključenih v mednarodni linijski tovorni promet, ki povzroča resno motnjo v prevozu tovora na določeni plovni poti v Skupnost, iz nje ali znotraj nje in povzroča ali grozi, da bo povzročila večjo škodo ladjarskim družbam Skupnosti, delujočim na tej plovni poti, in interesom Skupnosti.

Člen 2

Pri odzivanju na nepošteno prakso oblikovanja cen iz člena 1, ki povzroča večjo škodo, lahko Skupnost uvede kompenzacijsko dajatev.

Nevarnost večje škode lahko privede le do pregleda v smislu člena 4.

Člen 3

V tej uredbi:

(a) "ladjarska družba tretje države" pomeni ladjarsko družbo za linijski tovorni promet, ki ni navedena v točki (d);

(b) "nepoštena praksa oblikovanja cen" pomeni stalno zaračunavanje prevoznih tarif za določeno blago ali vse blago na določeni plovni poti v Skupnost, iz nje ali znotraj nje, ki so nižje od običajnih prevoznih tarif, zaračunanih v najmanj šestih mesecih, če so te nižje prevozne tarife mogoče, ker zadevna ladjarska družba uživa nekomercialne prednosti, ki jih zagotavlja država nečlanica Skupnosti;

(c) se "običajna prevozna tarifa" določi ob upoštevanju:

(i) primerljive tarife, ki jo uveljavljene in reprezentativne družbe, ki ne uživajo prednosti iz točke (b), dejansko zaračunavajo za enako storitev in na enaki ali primerljivi plovni poti pri običajnem poteku pomorskega prevoza;

(ii) ali drugače sestavljene tarife, določene z upoštevanjem stroškov primerljivih družb, ki ne uživajo prednosti iz točke (b), povečanih za razumno stopnjo dobička. Ta strošek se izračuna na osnovi vseh stroškov, tako fiksnih kot variabilnih, nastalih pri običajnem poteku pomorskega prevoza, povečanih za razumni znesek skupnih stroškov;

(d) "ladjarske družbe Skupnosti" pomeni:

- vse ladjarske družbe za prevoz tovora, ki imajo v skladu s Pogodbo sedež v državi članici Skupnosti;

- državljane držav članic s sedežem zunaj Skupnosti ali ladjarske družbe za prevoz tovora s sedežem zunaj Skupnosti, če nadzor nad njimi izvajajo državljani držav članic in so njihove ladje registrirane v državi članici v skladu z njeno zakonodajo.

Člen 4

Pregled škode

1. Pregled škode zajema naslednje dejavnike:

(a) prevozne tarife, ki jih konkurenti ladjarskih služb Skupnosti ponujajo na zadevni plovni poti, zlasti za določitev, ali so te znatno nižje od običajnih prevoznih tarif, ki jih ponujajo ladjarske družbe Skupnosti, pri čemer se upošteva kakovost storitev, ki jih ponujajo vse zadevne družbe;

(b) vpliv zgornjega dejavnika na ladjarske družbe Skupnosti, kakor kažejo trendi številnih ekonomskih kazalcev:

- plovbe,

- izkoriščanje zmogljivosti,

- rezervacije ladijskega prostora,

- tržni delež,

- prevozne tarife (to je zniževanje prevoznih tarif ali preprečevanje siceršnjega povečevanja prevoznih tarif),

- dobički,

- donosnost kapitala,

- naložbe,

- zaposlovanje.

2. Kadar obstaja nevarnost škode, lahko Komisija tudi preuči, ali je mogoče jasno predvideti verjetnost razvoja določene situacije v dejansko škodo. Pri tem se lahko upoštevata tudi:

(a) povečanje tonaže, dane v obtok na plovni poti, na kateri poteka konkurenca ladjarskih družb Skupnosti;

(b) zmogljivost, ki je v državi tujih ladjarskih družb že ali bo na voljo v predvidljivi prihodnosti, in verjetnost uporabe tonaže, ki izhaja iz te zmogljivosti, na plovni poti iz točke (a).

3. Škoda, ki jo povzročijo drugi dejavniki, ki posamezno ali v sestavi tudi neugodno vplivajo na ladjarske družbe Skupnosti, se ne sme pripisati navedeni praksi.

Člen 5

Pritožba

1. Vsaka fizična ali pravna oseba ali vsako združenje brez pravne osebnosti, ki deluje v imenu sektorja pomorskih prevozov Skupnosti in se čuti oškodovano ali ogroženo zaradi nepoštene prakse oblikovanja cen, lahko vloži pisno pritožbo.

2. Pritožba vsebuje zadostne dokaze o obstoju nepoštene prakse oblikovanja cen in o škodi, ki izhaja iz nje.

3. Pritožba se lahko predloži Komisiji ali državi članici, ki jo pošlje Komisiji. Komisija pošlje državam članicam kopijo vsake prejete pritožbe.

4. Pritožba se lahko umakne in postopek se lahko v tem primeru ustavi, razen če to ne bi bilo v interesu Skupnosti.

5. Če se po posvetovanju izkaže, da pritožba ne vsebuje zadostnih dokazov, ki bi upravičevali uvedbo preiskave, se o tem obvesti pritožnika.

6. Kadar ima država članica, tudi če ni nobene pritožbe, zadostne dokaze o nepošteni praksi oblikovanja cen in o škodi ladjarskih družb Skupnosti, ki izhaja iz nje, takšne dokaze nemudoma predloži Komisiji.

Člen 6

Posvetovanja

1. Vsa posvetovanja, predvidena s to uredbo, potekajo znotraj svetovalnega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki vsake države članice in mu predseduje predstavnik Komisije. Posvetovanja se začnejo takoj na zahtevo države članice ali na pobudo Komisije.

2. Odbor skliče njegov predsednik. Ta državam članicam čim prej predloži vse pomembne informacije.

3. Po potrebi poteka posvetovanje lahko le pisno; v tem primeru Komisija uradno obvesti države članice in določi rok, v katerem lahko izrazijo svoje mnenje ali zahtevajo ustno posvetovanje.

4. Posvetovanje zlasti zajema:

(a) obstoj nepoštene prakse oblikovanja cen in njen obseg;

(b) obstoj in obseg škode;

(c) vzročno zvezo med nepošteno prakso oblikovanja cen in škodo;

(d) ukrepe, ki so v določenih okoliščinah primerni za preprečitev ali odpravo škode, nastale zaradi nepoštene prakse oblikovanja cen, ter načine in sredstva za njihovo uporabo.

Člen 7

Začetek in potek preiskave

1. Kadar se po posvetovanju izkaže, da obstajajo zadostni dokazi, ki upravičujejo začetek postopka, Komisija takoj:

(a) objavi začetek postopka v Uradnem listu Evropskih skupnosti; v takšni objavi navede zadevno tujo ladjarsko družbo in njeno državo izvora, poda povzetek prejetih informacij in določi, da je treba vse zadevne podatke predložiti Komisiji; določi rok, v katerem lahko zainteresirane stranke pisno izrazijo svoja mnenja in zaprosijo Komisijo za ustno zaslišanje v skladu z odstavkom 5;

(b) ustrezno obvesti ladjarske družbe, naročnike prevoza in špediterje tovora, za katere ve, da jih to zadeva, ter pritožnike;

(c) v sodelovanju z državami članicami začne preiskavo na ravni Skupnosti; takšna preiskava zajema tako nepošteno prakso oblikovanja cen kot škodo, ki izhaja iz nje, izvaja pa se v skladu z odstavki 2 do 8; preiskava nepoštene prakse oblikovanja cen običajno zajame najmanj obdobje šestih mesecev neposredno pred začetkom postopka.

2. (a) Če je smiselno, Komisija poišče vse podatke, za katere meni, da so potrebni, in jih skuša preveriti pri ladjarskih družbah, zastopnikih, naročnikih prevoza, špediterjih tovora, konferencah, združenjih in drugih organizacijah, če zadevne družbe ali organizacije privolijo v to.

(b) Po potrebi izvede Komisija po posvetovanju preiskave v tretjih državah, če zadevne družbe v to privolijo ter je vlada zadevne države uradno obveščena in temu ne nasprotuje. Komisiji pomagajo uradniki tistih držav članic, ki to zahtevajo.

3. (a) Komisija lahko od držav članic zahteva:

- predložitev informacij,

- izvedbo vseh potrebnih preverjanj in pregledov, zlasti med naročniki prevoza, špediterji tovora, ladjarskimi družbami Skupnosti in njihovimi zastopniki,

- izvedbo preiskav v tretjih državah, če zadevne družbe privolijo v to ter je vlada zadevne države uradno obveščena in temu ne nasprotuje.

(b) Države članice ukrenejo vse potrebno za izpolnitev zahtev Komisije. Komisiji pošljejo zahtevane informacije, skupaj z rezultati vseh izvedenih pregledov, preverjanj ali preiskav.

(c) Kadar so te informacije v splošnem interesu ali kadar država članica zanje zaprosi, jih Komisija pošlje državam članicam, če niso zaupne, v nasprotnem primeru pošlje le njihov povzetek, ki ni zaupen.

(d) Uradniki Komisije na zahtevo Komisije ali države članice pomagajo uradnikom držav članic pri opravljanju njihovih nalog.

4. (a) Pritožnik in naročniki prevoza ter ladjarske družbe, za katere je znano, da jih to zadeva, lahko pregledajo vse informacije, ki jih da Komisiji na voljo katera koli stranka v preiskavi, interne dokumente, pripravljene v Skupnosti ali njenih državah članicah, pa pod pogojem, da so pomembni za obrambo njihovih interesov in niso zaupni v smislu člena 8 ter da jih Komisija uporablja v preiskavi. S tem namenom naslovijo pisno zahtevo na Komisijo, v kateri navedejo želene podatke.

(b) Ladjarske družbe, ki so predmet preiskave, in pritožnik lahko zahtevajo seznanitev s pomembnimi dejstvi in razlogi, na podlagi katerih se namerava predlagati uvedba kompenzacijskih dajatev.

(c) (i) Zahteve za informacije na podlagi (b):

- se na Komisijo naslovijo pisno,

- podrobno navedejo posamezne zadeve, v zvezi s katerimi se zahtevajo informacije.

(ii) Informacije so lahko ustne ali pisne, kakor Komisija meni, da je primerno. Informacije ne posegajo v katero koli poznejšo odločitev Sveta. Zaupne informacije se obravnavajo v skladu s členom 8.

(iii) Informacije se običajno dajo najmanj 15 dni pred predložitvijo katerega koli predloga ukrepov Komisije po členu 11. Pripombe, dane po predaji informacij, se lahko upoštevajo le, če jih Komisija prejme v roku, ki ga določi za vsak posamezen primer in znaša najmanj 10 dni, pri čemer se upošteva nujnost zadeve.

5. Komisija lahko zasliši zainteresirane stranke. Zainteresirane stranke zasliši, če v roku, ki je določen v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropskih skupnosti, takšno zaslišanje pisno zahtevajo, pri čemer dokažejo, da so zainteresirana stranka, na katero lahko vpliva izid postopka, in da obstajajo posebni razlogi za njihovo ustno zaslišanje.

6. Poleg tega da Komisija neposredno zadevnim strankam na njihovo zahtevo možnost srečanja, soočenja stališč in morebitne ovržbe argumentov. Pri zagotavljanju te možnosti Komisija upošteva potrebo po zaupnosti informacij in koristi strank. Nobena stranka se ni dolžna udeležiti srečanja in njena odsotnost ne vpliva na zadevo.

7. (a) Ta člen ne preprečuje Svetu sprejetja predhodnih ugotovitev ali hitrejše uvedbe ukrepov.

(b) Kadar katera koli zainteresirana stranka zavrne dostop do potrebnih informacij ali teh ne predloži v razumnem roku ali pomembno ovira preiskavo, se lahko pozitivne ali negativne ugotovitve sprejmejo na podlagi informacij, ki so na voljo.

8. Postopki o nepošteni praksi oblikovanja cen ne ovirajo carinjenja blaga, na katero se nanašajo zadevne prevozne tarife.

9. (a) Preiskava se zaključi z njenim končanjem ali z ukrepi v skladu s členom 11. Praviloma naj bi se zaključila v enem letu od začetka postopka.

(b) Postopek se zaključi ali s končanjem preiskave brez uvedbe dajatev in brez prevzema obveznosti ali s samim iztekom ali razveljavitvijo takih dajatev ali s prenehanjem veljavnosti obveznosti v skladu s členoma 14 ali 15.

Člen 8

Zaupne informacije

1. Informacije, prejete v skladu s to uredbo, se uporabljajo samo za namen, za katerega so bile zahtevane.

2. (a) Svet, Komisija, države članice ali uradniki katere koli od teh držav ne smejo razkriti nobenih informacij, prejetih na podlagi te uredbe, za katere je oseba, ki jih je priskrbela, zahtevala, da so obravnavane kot zaupne, razen če je dala izrecno dovoljenje.

(b) Vsaka zahteva za zaupno obravnavo vsebuje navedbo podlage zaupnosti informacij in povzetek informacij, ki niso zaupne, ali izjavo, zakaj se te informacije ne morejo povzeti na tak način.

3. Informacije se praviloma obravnavajo kot zaupne, če lahko njihovo razkritje bistveno neugodno vpliva na osebo, ki jih je priskrbela, ali na vir teh podatkov.

4. Če pa se vseeno izkaže, da zahteva po zaupnosti informacij ni upravičena in oseba, ki jih je priskrbela, bodisi ni pripravljena razkriti informacij, bodisi ne dovoli njihovega razkritja v posplošeni ali povzeti obliki, takih informacij ni treba upoštevati.

Informacij ni treba upoštevati tudi, kadar je takšna zahteva upravičena in oseba, ki jih je priskrbela, ni pripravljena predložiti povzetka, ki ni zaupen, če je te informacije mogoče povzeti na tak način.

5. Ta člen ne preprečuje razkritja splošnih informacij s strani organov Skupnosti in zlasti ne razlogov, na katerih temeljijo odločitve, sprejete v skladu s to uredbo, ali razkritja dokazov, na katere se opirajo organi Skupnosti, če je to potrebno zaradi obrazložitve teh razlogov v sodnih postopkih. Takšno razkritje mora upoštevati upravičeni interes zadevnih strank, da se ne razkrijejo njihove poslovne skrivnosti.

Člen 9

Konec postopkov, kadar zaščitni ukrepi niso potrebni

1. Če se po posvetovanju izkaže, da zaščitni ukrepi niso potrebni in če ni nobenega ugovora znotraj svetovalnega odbora iz člena 6(1), se postopek konča. V vseh drugih primerih Komisija takoj predloži Svetu poročilo o izidih posvetovanja, skupaj s predlogom za končanje postopka. Postopek je končan, če Svet v enem mesecu s kvalificirano večino ne odloči drugače.

2. Komisija obvesti stranke, za katere ve, da jih to zadeva, in razglasi konec postopka v Uradnem listu Evropskih skupnosti, pri čemer navede glavne sklepe in povzetek razlogov za te sklepe.

Člen 10

Obveznosti

1. Če se med preiskavo ponudijo obveznosti, za katere Komisija po posvetovanju meni, da so sprejemljive, se preiskava lahko konča brez uvedbe kompenzacijskih dajatev.

Razen v izjemnih okoliščinah obveznosti ni mogoče ponuditi po izteku roka za predložitev pripomb, določenega po členu 7(4)(c)(iii). O koncu postopka se odloča po postopku iz člena 9(1), informacije pa se dajo in obvestilo se objavi v skladu s členom 9(2).

2. Obveznosti iz odstavka 1 morajo biti take, da se tarife spremenijo v takšnem obsegu, da je po mnenju Komisije odpravljena nepoštena praksa oblikovanja cen ali njene škodljive posledice.

3. Obveznosti lahko predlaga Komisija, vendar pa dejstvo, da takšne obveznosti niso ponujene ali da povabilo v ta namen ni sprejeto, ne vpliva na zadevo. Vendar pa lahko nadaljevanje nepoštene prakse oblikovanja cen velja kot dokaz za večjo verjetnost nastanka škode.

4. Če so obveznosti prevzete, se preiskava škode kljub temu izvede do konca, če se Komisija po posvetovanju tako odloči ali če tako zahtevajo zainteresirane ladjarske družbe Skupnosti. V tem primeru je obveznost brezpredmetna, če Komisija po posvetovanju ugotovi, da škode ni. Če pa je ugotovitev, da nevarnosti škode ni, v glavnem posledica obstoja obveznosti, lahko Komisija zahteva nadaljnje upoštevanje obveznosti.

5. Komisija lahko od vsake stranke, ki je prevzela obveznost, zahteva, da redno priskrbi informacije, pomembne za izpolnitev takih obveznosti, in dovoli preverjanje zadevnih podatkov. Neizpolnitev takih zahtev pomeni kršitev sprejetih obveznosti.

Člen 11

Kompenzacijske dajatve

Kadar preiskava pokaže, da obstaja nepoštena praksa oblikovanja cen, ki je povzročila škodo, in da interesi Skupnosti terjajo posredovanje Skupnosti, Komisija po posvetovanjih, predvidenih v členu 6, predlaga Svetu uvedbo kompenzacijske dajatve. Svet s kvalificirano večino sprejme sklep v dveh mesecih.

Člen 12

Pri odločanju o kompenzacijskih dajatvah Svet upošteva tudi zunanjetrgovinsko politiko, interese pristanišč ter pomorske prometne politike zadevnih držav članic.

Člen 13

Splošni predpisi o dajatvah

1. Kompenzacijske dajatve se tujim zadevnim ladjarskim družbam naložijo z uredbo.

2. Takšna uredba zlasti navaja višino in vrsto naložene dajatve, blago, ki se prevaža, ime in državo izvora zadevne tuje ladjarske družbe ter razloge, na katerih temelji uredba.

3. Višina dajatev ne presega razlike med zaračunano in običajno prevozno tarifo, navedeno v členu 3(c). Dajatve so lahko nižje, če zadoščajo za odpravo škode.

4. (a) Dajatve ne morejo biti niti naložene niti povečane z retroaktivnim učinkom in se uporabljajo za prevoz blaga, ki se po uveljavitvi takih dajatev natovarja ali raztovarja v pristanišču Skupnosti.

(b) Če Svet ugotovi, da je bila obveznost kršena ali umaknjena, se lahko na predlog Komisije uvedejo kompenzacijske dajatve za prevoz blaga, ki je bilo natovorjeno ali raztovorjeno v pristanišču Skupnosti največ 90 dni pred datumom uvedbe teh dajatev, z izjemo, da se pri kršitvi ali umiku obveznosti takšne dajatve z učinkom za nazaj ne morejo uporabiti za prevoz blaga, ki je bilo natovorjeno ali raztovorjeno v pristanišču Skupnosti pred kršitvijo ali umikom. Te dajatve so lahko izračunane na podlagi dejstev, ugotovljenih pred prevzemom obveznosti.

5. Države članice pobirajo dajatve, katerih oblika, stopnja in druga merila so bila določena ob uvedbi dajatev, neodvisno od carinskih dajatev, davkov in drugih dajatev, ki se običajno zaračunavajo pri uvozu prepeljanega blaga.

6. Dovoljenje za natovarjanje ali raztovarjanje tovora v pristanišču Skupnosti je lahko pogojeno s predložitvijo jamstva v višini dajatev.

Člen 14

Ponovni pregled

1. Uredbe, ki nalagajo kompenzacijske dajatve, in odločitve o prevzemu obveznosti so v celoti ali deloma podvržene ponovnemu pregledu, če je ta upravičen. Takšen pregled se lahko opravi bodisi na zahtevo države članice bodisi na pobudo Komisije. Pregled se opravi tudi, če to zahteva zainteresirana stranka, ki predloži dokaz o spremenjenih okoliščinah, ki upravičujejo potrebo po takšnem pregledu, če je od zaključka preiskave preteklo najmanj eno leto. Take zahteve se naslovijo na Komisijo, ki obvesti države članice.

2. Kadar se po posvetovanju izkaže, da je pregled upravičen, se preiskava ponovno uvede v skladu s členom 7, če tako zahtevajo okoliščine. Takšna ponovna uvedba preiskave sama po sebi ne vpliva na ukrepe, ki se že izvajajo.

3. Če pregled, po potrebi izveden s ponovno uvedbo preiskave ali brez nje, to upravičuje, organ Skupnosti, pristojen za sprejetje ukrepov, ukrepe spremeni, prekliče ali razveljavi.

Člen 15

1. Ob upoštevanju odstavka 2 kompenzacijske dajatve in obveznosti prenehajo veljati v petih letih od dneva, ko so začele veljati, ali so bile nazadnje spremenjene ali potrjene.

2. Praviloma Komisija po posvetovanju in v šestih mesecih pred iztekom petletnega obdobja v Uradnem listu Evropskih skupnosti objavi obvestilo o bližnjem izteku zadevnega ukrepa in obvesti ladjarske družbe Skupnosti, za katere ve, da jih to zadeva. V tem obvestilu je naveden rok, v katerem lahko zainteresirane stranke pisno sporočijo svoja mnenja in zaprosijo za ustno zaslišanje v skladu s členom 7(5).

Če zainteresirana stranka dokaže, da bi prenehanje veljavnosti ukrepa ponovno povzročilo škodo ali nevarnost za nastanek škode, Komisija ponovno pregleda ukrep. Ukrep ostane v veljavi do odločitve v pregledu.

Ko kompenzacijske dajatve in obveznosti prenehajo veljati v skladu s tem členom, Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 16

Povračilo

1. Če zadevna ladjarska družba lahko dokaže, da pobrana dajatev presega razliko med zaračunano in običajno prevozno tarifo, navedeno v členu 3(c), se presežek povrne.

2. Tuja ladjarska družba lahko Komisiji predloži vlogo za povračilo iz odstavka 1. Vloga se predloži prek države članice, na območju katere je bilo prepeljano blago natovorjeno ali raztovorjeno, v treh mesecih od datuma, ko so pristojni organi določili ustrezno višino naloženih kompenzacijskih dajatev.

Država članica pošlje vlogo Komisiji čim prej, skupaj z ali brez mnenja o upravičenosti vloge.

Komisija takoj obvesti druge države članice in poda svoje mnenje o zadevi. Če se države članice strinjajo z mnenjem Komisije ali če mu v enem mesecu od obvestila ne ugovarjajo, lahko Komisija odloči v skladu z navedenim mnenjem. V vseh drugih primerih Komisija po posvetovanju odloči, ali in v kolikšnem obsegu bo ugodila vlogi.

Člen 17

Končne določbe

Ta uredba ne izključuje uporabe katerih koli posebnih pravil, ki so določena v sporazumih med Skupnostjo in tretjimi državami.

Člen 18

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati 1. julija 1987.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 22. decembra 1986

Za Svet

Predsednik

G. Shaw

[1] UL C 255, 15.10.1986, str. 169.

[2] UL C 344, 31.12.1985, str. 31.

[3] UL L 258, 21.9.1978, str. 35.

--------------------------------------------------