30.6.2007   

SL

Uradni list Evropske unije

C 146/19

—

meni, da je splošni cilj prihodnje pomorske politike EU priznati in ohraniti velik potencial evropskih morij ter oblikovati dejavno pomorsko politiko na način, ki bo tudi prihodnjim generacijam zagotovil delež ekološkega, gospodarskega, biološkega in kulturnega bogastva morij;

—

od Komisije zahteva, da predstavi evropski akcijski načrt za pomorstvo, ki bo med drugim vključeval naslednje dejavnosti:

1.

Oceani in morja so pomemben temelj življenja na Zemlji zaradi ohranjanja visoke ravni biotske raznovrstnosti, vpliva na podnebje, pomembnega naravnega bogastva, kot so hrana (ribe, morske alge, morski sadeži itd.), energija in rudnine, ter so glavni nosilci prevoza, zlasti za medcelinsko trgovino.

2.

Evropa je pomorska celina in potrebuje celostno pomorsko politiko v duhu preambule Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki med drugim določa, da je treba „vse probleme v zvezi z mednarodnim pomorskim pravom“ reševati „v duhu vzajemnega razumevanja in sodelovanja“, da se je treba zavedati „ozke medsebojne odvisnosti problemov oceanskega prostora in potrebe, da jih je treba obravnavati kot celoto“, da je treba olajšati „mednarodno povezovanje“ ter spodbujati „pravičn[o] in učinkovit[o] izkoriščanj[e] bogastev“ in „ohranit[ev] živih bogastev v njih ter […] varovanj[e] in ohranit[ev] morskega okolja“.

3.

Dobra evropska pomorska politika mora upoštevati zapletene in pogosto različne danosti na različnih geografskih območjih Evrope, s posebnim poudarkom na raznolikosti v naravi in dostopnosti virov, obsegu njihove uporabe, trajnosti in medsebojnem vplivanju.

4.

Morja in oceani so za človeštvo neprecenljive vrednosti; zato si mora Evropska unija vztrajno prizadevati za njihovo trajnostno izkoriščanje in varstvo morskega okolja.

5.

Regionalne in lokalne oblasti, zlasti na obalnih območjih, imajo bogate izkušnje, zato je regionalni in lokalni interes za razvoj prihodnje pomorske politike zelo močan –

1.1

pozdravlja zeleno knjigo, ki poskuša zagotoviti celosten pregled glavnih elementov za oblikovanje skupne pomorske politike;

1.2

pozdravlja celostni pristop, s katerim se glavne sektorske politike, kot so prevoz, industrija, pristanišča, ribištvo, energetika, okolje in turizem, vključujejo v skupno evropsko pomorsko politiko;

1.3

potrjuje stališče Komisije, da se mora ta celostni pristop izražati kot integriran pristop k upravljanju na evropski, nacionalni, regionalni in lokalni ravni;

1.4

poudarja, da morajo posamezni vidiki pomorske politike EU upoštevati potrebo po mednarodni uskladitvi ukrepov v zvezi s tem, da bi se povečala trajnostno izkoriščanje morij in oceanov ter zagotovilo varstvo morskega okolja;

1.5

podpira odločitev iz zelene knjige, da mora prihodnja evropska pomorska politika upoštevati merila, oblikovana z lizbonsko strategijo ter tematsko strategijo za varstvo in ohranjanje morskega okolja;

1.6

pozdravlja obsežen in dolgotrajen postopek posvetovanja Komisije, v katerega so vključene vse ustrezne interesne skupine in državljani, katerih stališča je treba upoštevati pri oblikovanju prihodnje evropske pomorske politike;

1.7

ugotavlja, da je priznan pomen zbiranja in preglednega razširjanja informacij kot pogoja za uspešno združevanje različnih sektorskih politik in interesov;

1.8

želi še naprej igrati pomembno partnersko vlogo v stalnem postopku posvetovanja, ki ga uvaja zelena knjiga, in poudarja koristnost dolgoročne promocijske kampanje, ki vključuje lokalne in regionalne oblasti ter s tem zagotavlja, da evropski državljani, na katere bo ta nova politika najbolj neposredno vplivala, ne le razumejo predloge, ampak da se jih tudi spodbuja k posredovanju svojih stališč, idej in zaskrbljenosti;

1.9

ceni pomen, ki ga Komisija priznava vlogi regionalne razsežnosti pri upravljanju pomorskih dejavnosti, ter poudarja vlogo regionalnih in lokalnih oblasti pri oblikovanju in izvajanju prihodnje evropske pomorske politike;

1.10

meni, da je treba ustrezno upoštevati ozemeljske in ekoregionalne posebnosti večjih in manjših evropskih morskih bazenov, kot so Baltsko morje, Črno morje, Rokavski preliv, Sredozemsko morje, Severno morje in Severni Atlantik, ter morij v mejnih regijah EU: Atlantskega oceana in njegove afriške obale, Karibskega morja in Indijskega oceana, torej morij, ki EU zagotavljajo svetovno prisotnost;

1.11

z zadovoljstvom pozdravlja stališče Komisije o vlogi lokalnih in regionalnih oblasti pri uresničevanju načel in ciljev nove pomorske politike ter ponovno potrjuje svojo pripravljenost za sodelovanje pri oblikovanju prednostnih nalog prihodnje politike in redno prejema informacije o razvoju te politike;

1.12

poudarja, da ta osnutek mnenja obravnava dve temeljni vprašanji, na kateri je treba prednostno odgovoriti: „Kako izvajati novo evropsko pomorsko politiko?“ in „Ali prihodnji celostni pristop v nasprotju s sedanjo sektorsko pomorsko politiko zagotavlja dodano vrednost?“;

1.13

še vedno meni, da je splošni cilj prihodnje pomorske politike EU priznati in ohraniti velik potencial evropskih morij ter oblikovati dejavno pomorsko politiko na način, ki bo tudi prihodnjim generacijam zagotovil delež ekološkega, gospodarskega, biološkega in kulturnega bogastva morij;

1.14

priznava potrebo po zbiranju in natančni analizi ustreznih podatkov ter zagotavljanju dostopa do informacij, kar bi oblikovalcem politike in interesnim skupinam omogočilo sprejemanje razumnih odločitev, ki temeljijo na stalnem izboljševanju znanstvenih spoznanj, ki izhajajo iz odličnosti pomorskih raziskav, tehnologije in inovacij;

1.15

podpira sodelovanje ustreznih akterjev iz različnih sektorskih področij politike in pozdravlja prizadevanja Komisije za ozaveščanje širše javnosti o pomenu pomorskega sektorja nasploh in še posebej pomorske politike;

1.16

meni, da uresničitev celovite evropske pomorske politike ne bi smela ovirati vzporednega napredovanja posameznih sektorskih pomorskih politik, ki bi se morale razvijati na okoljsko trajnostni način;

1.17

poudarja, da mora oblikovanje in izvajanje prihodnje pomorske politike EU temeljiti na načelih subsidiarnosti in sorazmernosti;

1.18

podpira zamisel o evropskih ozemeljskih sporazumih in verjame, da bodo ti sporazumi omogočili prilagodljivo, uspešno in prostovoljno uresničevanje ključnih političnih ciljev in prednostnih nalog EU ter v skladu s predlogom Komisije zagotovili uspešno upravljanje tristranskih pogodb in sporazumov za doseganje rešitev, ki odražajo zaskrbljenost javnosti;

1.19

podpira razvoj konkretnih ukrepov za doseganje glavnih ciljev, opisanih v zeleni knjigi, kot so blaginja ljudi in skupnosti, trajnostna raba morskih virov, razvoj dobrega gospodarjenja z morji in okrepljena ozaveščenost evropskih državljanov o evropski pomorski dediščini, ob hkratnem ohranjanju lokalne in regionalne kulturne raznolikosti;

1.20

meni, da je treba pripraviti evropski akcijski načrt za pomorstvo s seznamom konkretnih meril uspešnosti in pristopom v treh stopnjah: za vsako merilo uspešnosti se opredelijo cilj, podroben opis in predlog za izvajanje, ki bi ga bilo najbolje predložiti do leta 2008, predloge za finančne ukrepe pa do leta 2007.

2.1.1

oblikovati seznam sedanjih nacionalnih, regionalnih in lokalnih primerov najboljših praks, zlasti ob upoštevanju regionalnih gospodarskih grozdov, raziskovalnih mrež, sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, prostorskega načrtovanja in dobrega upravljanja, ter spodbujati sedanje primere najboljših praks in njihov prenos v druge regije ali subjekte;

2.1.2

spodbujati in podpirati regije pri razvoju takih primerov najboljših praks ter s tem razvijati evropska središča odličnosti v pomorstvu;

2.1.3

okrepiti vlogo obalnih in otoških regij kot glavnih subjektov pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju pomorske politike;

2.1.4

vzpostaviti evropsko pomorsko platformo, ki bo podpirala redno, učinkovito in z viri varčno izmenjavo evropskih, nacionalnih, regionalnih in lokalnih primerov najboljših praks ter v katero bosta vključena Komisija in Odbor regij;

2.1.5

ovrednotiti in usklajevati posebne strateške načrte v skladu z načrti iz tematske strategije za varstvo in ohranjanje morskega okolja, ki spodbujajo oblikovanje širših morskih območij, in posebne strateške načrte za evropske oceane (severovzhodni Atlantski ocean in Arktični ocean) ter polzaprte večje in manjše morske bazene (kot so Sredozemsko, Baltsko, Severno in Črno morje ter Rokavski preliv), za katere Komisija predlaga, naj jih pripravijo države članice. Helsinška komisija je že začela pripravljati akcijski načrt za Baltsko morje, ambiciozen in obširen projekt, ki lahko predstavlja pilotni projekt ali študijo za pomorsko strategijo, zato bi morali takšen načrt izvajati v sodelovanju z njimi;

2.1.6

podpirati tematske regionalne mreže, namenjene razvoju skupnih projektov na področju prevoza, krepitve in spremembe namembnosti infrastrukture, varstva okolja, usklajevanja ribiških dejavnosti in trgovinskega sodelovanja, ter upoštevati že obstoječe svete za ribištvo;

2.2.1

izboljšati zlasti regionalno podatkovno osnovo na regionalni in lokalni ravni na podlagi sistemov, povezanih z geografskim informacijskim sistemom, ter vključiti prostorsko integrirane podatke s kopnega in morja iz satelitov, letal in boj, kot so lokalna višina morske gladine, premiki plovil ali podnebni podatki v sistemih za spremljanje oceanov;

2.2.2

zbirati podatke o ekonomskih in okoljskih vidikih posameznih morskih virov ter njihovem socialnem vplivu; uvesti enotni evropski pomorski katastrski sistem;

2.2.3

spremljati ribji stalež v vodah Skupnosti in ribe selivke ter izvesti model pridobivanja podatkov o ulovu ribjih virov, s spodbujanjem elektronskega omrežja ribjih trgov, povezanega s podatkovnimi bazami;

2.2.4

upoštevati predlog za ustanovitev evropske mreže za pomorsko opazovanje in podatke (European Marine Observation and Data Network – EMODN) ob poudarjanju stališča, da je treba to omrežje uporabljati za združevanje sedanjih in novih pomorskih podatkov, s čimer bi omogočili dolgoročno spremljanje in visokokakovosten postopek ocenjevanja tveganja, zlasti v zvezi z vprašanji, kot so varnost v pomorskem prevozu, raziskovanje in izkoriščanje naravnih virov ter varstvo morskega okolja in njegove biotske raznovrstnosti;

2.2.5

bolj upoštevati celostni pristop v prihodnjih raziskovalnih programih;

2.2.6

podpirati tesnejše vezi med sedanjimi evropskimi raziskovalnimi inštituti, da bi vzpostavili mrežo evropskih inštitutov za raziskovanje oceanov. Tako bi se dodatno dvignila kakovost evropskih raziskav morja, Evropa pa bi postala vodilna na svetu na tem področju;

2.2.7

združiti raziskovalna plovila in obsežno opremo v evropski mreži za pomorsko raziskovanje, da bi dosegli enotnost merilnih sistemov, stroškovno učinkovitost in izboljšali kakovost, ter ta pristop podpirati s skupnimi javnimi naročili, ki bi jih lahko spodbujala Evropska investicijska banka;

2.2.8

spodbujati uporabo obnovljivih virov energije, opredeljenih v zeleni knjigi, med drugim vetrno energijo na morju in energijo valovanja, če so skladni z drugimi socialno-ekonomskimi in okoljskimi dejavnostmi in interesi, in nadaljnje raziskave ter inovacije v tem sektorju;

2.2.9

raziskati možnosti shranjevanja CO2 na izčrpanih naftnih in plinskih poljih na morju;

2.2.10

krepiti prizadevanje ob upoštevanju razvoja znanstvenih in tehnoloških prebojev na področju pomorskega raziskovanja, kot so morska biotehnologija, navigacijski sistemi in turistične dejavnosti, ter s tem obravnavati sedanje in možne prihodnje grožnje, zlasti v zvezi s podnebnimi spremembami, upadanjem staleža rib, netrajnostnim turizmom in spreminjanjem demografskih značilnosti obalnega prebivalstva, ter posledično oblikovati in spodbujati lahko dostopne spodbude s spodbujanjem raziskav in razvoja na takšnih področjih dejavnosti;

2.2.11

oblikovati spodbude za pospeševanje raziskav in razvoja na področju trajnostnega ribogojstva z določitvijo protokolov gojenja, ki se jih morajo držati proizvajalci, s prepričanjem, da so ribe ključno osnovno živilo in ribogojstvo postopek z visokointenzivno uporabo virov;

2.2.12

okrepiti analizo možnih groženj evropskemu morskemu okolju, zlasti tistih, ki jih predstavljajo podnebne spremembe in posledično dvigovanje morske gladine, ter okrepiti spremljanje tektonske dejavnosti morskega dna in opredeliti ustrezne rešitve;

2.2.13

spodbujati izvajanje in razvoj ribogojnih protokolov za biološko akvakulturo;

2.2.14

spodbujati raziskovalne programe, namenjene ugotavljanju parametrov, uporabnih za določanje stopnje okoljske in družbene trajnosti za vsako človekovo dejavnost (ribolov, ribogojstvo, šport, turistično-rekreacijske dejavnosti, promet, energija itd.), povezano z rabo morja kot vira;

2.3.1

predložiti strategijo o tem, kako lahko Evropska unija ob upoštevanju trajnosti, stroškovnih in tehnoloških dejavnikov v svetovni konkurenci ohrani in razširi tržne deleže v posameznih sektorjih pomorskega gospodarstva;

2.3.2

podrobno določiti, koliko zdaj posamezni gospodarski sektorji (npr. energetika, prevoz, turizem, ribištvo ter morska biotehnologija in ladjedelništvo) prispevajo k evropski konkurenčnosti in inovativnosti, zlasti v zvezi s cilji in prednostnimi nalogami, določenimi v programu lizbonske strategije;

2.3.3

predstaviti znanstvene podatke o tem, ali in v kolikšni meri ti posamezni gospodarski sektorji prispevajo:

2.3.4

spodbujati nadaljnji razvoj povezave med raziskavami in industrijo, zlasti razvoj pomorskih grozdov. Z vzpostavitvijo evropske konference o pomorskih grozdih bi lahko ustvarili idealen forum, na katerem bi se pomorski znanstveniki in industrija lahko srečevali in redno sodelovali;

2.3.5

okrepiti vlogo prometa v okviru prihodnje pomorske politike, ob upoštevanju, da je prevoz ena od najpomembnejših medsektorskih pomorskih dejavnosti;

2.3.6

podpirati pojem opredelitve pomorskih avtocest, ob upoštevanju, da bo ta ambiciozni projekt do njihove vzpostavitve leta 2010 povečal obseg pomorskega prometa v evropskih morjih in oceanih. Zato poziva Komisijo, da spodbuja države članice k izvajanju skrbnejšega okoljskega spremljanja onesnaževanja na glavnih pomorskih poteh, ter meni, da bi lahko v zvezi s tem uspešno uporabljali nove tehnologije globalnega spremljanja okolja in varnosti (GMES);

2.3.7

ob upoštevanju dejstva, da uresničitev nekaterih projektov TEN-T, ki vplivajo na pomorsko razsežnost, zaostaja, ponovno okrepiti prizadevanje za vzpostavitev morskih terminalov, najprej tistih z jasnimi intermodalnimi lastnostmi;

2.3.8

izboljšati pristaniško infrastrukturo in prometne povezave z otoki – pri tem pa določiti in sprejeti potrebne ukrepe, ki bodo dosegli tudi najbolj oddaljene regije – in zagotoviti njihov dostop do celinskega trga, ter zagotoviti sprejemljivo pogostost povezav in cen storitev pomorskega prevoza blaga in oseb, tako s celino kot med otoki istega otočja, razvoj sekundarnih omrežij pa je treba pospešiti, tako da bodo otoki in zlasti najbolj oddaljene regije v celoti povezani s „pomorskimi avtocestami“ brez nepotrebnih zamud;

2.3.9

še naprej sodelovati z državami članicami in morskimi območji, da se okrepijo, izboljšajo in razvijejo pomorske plovne poti, ter zagotoviti, da se te ustrezno upoštevajo kot del vseevropskih omrežij;

2.3.10

predložiti študijo o prednostih in slabostih določitve skupne evropske zastave;

2.3.11

okrepiti vlogo strateških pristanišč kot prednostno nalogo za razvoj prihodnje pomorske politike in hkrati izvesti študijo o povezavah med glavnimi in sekundarnimi pristanišči ter o morebitni delokalizaciji in dekoncentraciji nekaterih pristaniških dejavnosti v manjša središča;

2.3.12

vzpostaviti mrežo evropskih izobraževalnih ustanov za pomorske poklice in tako izboljšati usposabljanje in izobraževanje pomorščakov ter določiti poklicne poti, da bi zagotovili, da ima Evropa na voljo strokovno in usposobljeno delovno silo, ter predložiti predlog o izobraževanju in vseživljenjskem učenju v vseh pomorskih sektorjih in ne le na morju;

2.3.13

zagotoviti obstoj in uveljavljanje vseevropskih minimalnih standardov za zaposlovanje in delovne razmere na področju pomorskega prometa in vseh ostalih pomorskih sektorjev ter preprečevati zlorabe;

2.3.14

razviti nov okvir za vzpostavitev usklajenega pristopa k trajnostnemu pomorskemu turizmu v EU, ki zlasti odraža potrebe regij, ob upoštevanju, da pomorski turizem veliko prispeva k pomorskemu gospodarstvu z odličnimi možnostmi za rast, vendar povzroča tudi večje onesnaženje obale, netrajnostno uporabo virov in propadanje naravnega okolja na obalnih območjih;

2.3.15

spodbujati nadaljnji razvoj priobalnih polj vetrne energije v EU, in sicer s podpiranjem projektov, ki zagotavljajo rešitve z obravnavanjem težav v zvezi s skupno odgovornostjo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zlasti glede kabelskih napeljav ali kombinirane uporabe, npr. turbin na veter in gojišča školjk;

2.3.16

nujno predložiti predlog o razvoju novih tehnoloških inovacij na področju drugih obnovljivih virov energije morja, kot so plimovanje ali morski tokovi, kjer bi lahko EU prevzela strateško vodstvo na svetovni ravni;

2.3.17

urediti dejavnosti pridobivanja tradicionalnih virov energije morja, kot sta nafta in plin, na podlagi dobro opredeljenih okoljevarstvenih standardov, ter učinkovito spremljati te dejavnosti;

2.3.18

razviti predvidene poteke ukrepov varovanja obale, ki so morda potrebni in ki temeljijo na različnih napovedih o dvigu morske gladine in spremembah vremenskih razmer; upoštevati je treba sedanje predvidene ukrepe, kot so tisti, določeni na konferenci o zaščiti Waddenovega morja;

2.3.19

meni, da je treba spodbujati mednarodne sporazume, namenjene doseganju trajnostnega ulova pri skupnih ribjih virih (ribe selivke);

2.3.20

izvesti raziskovalne projekte, namenjene razvitju takšnih načinov sidranja, ki na posebno dragocenih območjih preprečujejo uničenje pozidonije (Posidonia oceanica);

2.3.21

vzpostaviti javno obalno strukturo, ki vključuje naloge, kot so okoljski nadzor, mejni nadzor, reševanje na morju, ribiški nadzor, zdravstvena pomoč in civilna zaščita za zaposlene v pomorstvu;

2.4.1

pokazati, kako lahko uspešno zaščitimo in obnovimo sedanje okolje, ter opredeliti in izvesti merila za zaščito na skupni evropski ravni ter zagotoviti kakovost obalnih in morskih ekosistemov ter habitatov;

2.4.2

podrobno pojasniti, kako bosta tematska strategija za morsko okolje in direktiva o morski strategiji vključeni v prihodnjo celostno pomorsko politiko ob upoštevanju spremenjenih časovnih okvirov, ki jih je predlagal Odbor regij. Da bi bili ti časovni okviri čim učinkovitejši, bi morali biti usklajeni z drugimi pomembnejšimi programi EU, kot so strukturni in kmetijski skladi;

2.4.3

usklajevati morska območja in jim pomagati pri določevanju načinov za uspešno varstvo obstoječega okolja ter zlasti pri vzpostavljanju transregionalnih in/ali transnacionalnih morskih zaščitenih območij ter pri razvijanju konkretnih predlogov za bistveno zmanjšanje radioaktivnih odpadkov, onesnaževanja zaradi ladij (zlasti izpusti plinov, odpadki in odpadna voda, saj slednja lahko prispeva k vnosu tujih vrst) in škode, ki jo človekove dejavnosti povzročajo na pomembnih morskih habitatih, omenjenih v direktivi o habitatih, podpirati prizadevanje za zagotovitev kakovosti obalnih in morskih ekosistemov ter habitatov, tudi z upoštevanjem velikega vpliva, ki ga lahko imajo gospodarske dejavnosti na morsko okolje, zlasti z odvajanjem hranil v morje;

2.4.4

natančno ugotoviti, kje in kako lahko okolju prijazna tehnologija nadomesti standardno tehnologijo, ter zagotoviti finančne spodbude in programe pomoči, ki spodbujajo in olajšujejo to zamenjavo;

2.4.5

okrepiti pritisk na tiste, ki kršijo pravne zahteve in standarde, zlasti v zvezi z nezakonitim odlaganjem odpadkov v morje, nezakonitim ribolovom ali nezakonitim prevozom oseb ali blaga, ter zoper njih zahtevati pravne sankcije;

2.4.6

bolje varovati pomorske plovne poti ter raziskati možnost uvedbe obvezne pilotaže za tankerje in druge ladje z nevarnim tovorom ter splošne obvezne pilotaže v ozkih morskih prehodih;

2.4.7

podpirati pobude za posodabljanje ali izboljšanje luških naprav za sprejem oljne vode ter podpirati tehnološke inovacije v pomorstvu in ravnanju z nafto, tudi zaradi preprečevanja vnosa zavojevalskih eksotičnih vrst;

2.4.8

podpirati in spodbujati mednarodne sporazume, namenjene ohranjanju gospodarsko zanimivih ribjih staležev izrazitih rib selivk, ob upoštevanju, da uporaba ukrepov za ohranjanje zgolj pri ladjevjih Skupnosti nima za zaščito pomembnih učinkov;

2.4.9

podpirati vzpostavitev mreže zaščitenih evropskih morskih območij in mreže za spremljanje, zlasti med državami članicami Evropske unije in sosednjimi državami, da se spodbudi izmenjava izkušenj in najboljših praks na področju upravljanja;

2.4.10

podpreti pobude za sprejetje protokolov o ravnanju z odpadno vodo z ladij in prečiščevanju te vode, saj je ta lahko vir vnosa tujih vrst, ki lahko prispevajo k izgubi morske biotske raznovrstnosti;

2.5.1

pripraviti seznam sedanjih posameznih finančnih instrumentov za pomorsko politiko na evropski ravni, kot so strukturni skladi, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropski sklad za ribištvo, sklad za vseživljenjsko učenje ali sedmi okvirni program Skupnosti za raziskave in razvoj, ter proučiti njihovo učinkovitost, da se določi, ali je treba te instrumente poenostaviti ali bolje razširjati;

2.5.2

predložiti pregled projektov v pomorskem sektorju, ki jih Komisija že financira;

2.5.3

bolj upoštevati celostni pristop v prihodnjih programih financiranja (od leta 2014);

2.5.4

proučiti možnost preoblikovanja finančnega sistema EU v enotni poenostavljen sistem za vsa pomorska vprašanja ali večino pomorskih vprašanj iz evropskega obalnega in otoškega sklada;

2.5.5

finančno podpirati ozemlja, ki se odlikujejo z biološkega, okoljskega in arhitekturnega vidika, ki so v krizi in katerih gospodarstvo je močno odvisno od dejavnosti, povezanih z morjem;

2.5.6

pregledati sedanji pravni okvir EU bolj s pomorskega vidika in obravnavati ozka grla in manjkajoče vezne člene pri možnosti vključevanja politik ter bolje urediti sedanji pravni okvir;

2.5.7

ugotoviti in s posebnimi finančnimi instrumenti posegati na območjih posebnega okoljskega in kulturnega pomena, za katere je zelo značilen droben obalni ribolov, včasih vključen v kmetijstvo obrtnega tipa, kjer ni mogoče uporabljati veljavnih finančnih instrumentov, ker ta mala podjetja ne ustrezajo njihovim gospodarskim zahtevam in zahtevam o obsegu;

2.5.8

oblikovati posebne finančne instrumente za obalne in otoške regije, da bi bilo mogoče deliti stroške, ki v teh regijah nastanejo zaradi teh posegov in jih te regije sprejmejo v splošnem interesu Evropske unije, zlasti zaradi ukrepov za boj proti drogam in trgovanju z ljudmi, nezakonitemu priseljevanju in onesnaževanju morskega okolja ter nadzorovanju izključnih gospodarskih con;

2.5.9

razviti nadaljnje mednarodno sodelovanje in uporabo mednarodnega prava na podlagi Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu;

2.6.1

raziskati, kako se lahko prostorsko načrtovanje in celostno upravljanje obalnih območij uspešno uporabita kot podpora pri vključevanju sektorskih politik na področjih, ki so lahko namenjena različnim uporabam, pri tem pa poudariti poseben položaj otokov;

2.6.2

razviti močno geografsko orodje za pomorski sektor ali instrument, podoben kopenskemu prostorskemu informacijskemu sistemu INSPIRE;

2.6.3

nujno obravnavati potrebo po vzpostavitvi evropskih obalnih straž, zlasti z opredeljevanjem posebnih potreb različnih morskih območij;

2.6.4

opredeliti načine za boljšo uporabo finančnih instrumentov EU za (i) kratkoročno pomoč državam članicam ali regijam, ki jih neposredno ogroža rastoče nezakonito priseljevanje, in (ii) dolgoročno pomoč tretjim državam pri doseganju določene ravni političnega in gospodarskega razvoja, da bi ustavili nezakonito vstopanje njihovih državljanov na ozemlje EU. V zvezi s tem Odbor podpira predlog odbora Evropskega parlamenta za proračun o ustanovitvi agencije, odgovorne zlasti za obravnavanje nezakonitega priseljevanja in prošenj za azil državljanov tretjih držav, s sedežem na Malti;

2.6.5

zagotoviti večjo raven podpore ne le nacionalnim, ampak tudi regionalnim in lokalnim oblastem pri ravnanju z novimi priseljenci, ko pridejo na njihovo ozemlje;

2.6.6

upoštevati celinsko razsežnost ter medsebojni vpliv celinskih območij, območij celinskih voda in rek, obalnih območij in morja ter s tem zagotoviti preglednost različnih sedanjih povezav;

2.6.7

zagotoviti nadaljnji razvoj in izvajanje najvišjih standardov varnosti ladij v evropskih vodah, da se preprečijo ladijske nesreče na odprtih morjih, obalnih območjih in v pristaniščih;

2.6.8

vključiti posebne programe in ukrepe za regije na skrajnem obrobju in otoke, ob upoštevanju njihovih posebnih pogojev in težav, zlasti na področjih dejavnosti, kot so

2.6.9

razviti kratko- do srednjeročne strategije za zmanjšanje povečanega izkoriščanja evropskih oceanov in morja, tudi v zvezi z nezakonito trgovino z ljudmi, ki poteka v Evropo;

2.6.10

analizirati operativne pomanjkljivosti, ki nastajajo zaradi različnih oddaljenosti morskih regij, pri čemer bi oblikovali politike morskega prometa, ki bi temeljile na konceptu kohezije, zaradi izboljšanja integracije teh regij v Evropo;

2.6.11

spodbujati praktično preizkušanje integriranega upravljanja obmorskih območij, prek katerega se lahko vzpostavijo in spodbujajo organizacijske strukture in postopki, ki vključujejo mehanizme za usklajevanje med vladami, ter spodbujati sodelovanje družbe pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na obmorska območja;

2.7.1

vključiti predlog o stalnem postopku za sistematično ozaveščanje javnosti o pomorskih vprašanjih ob upoštevanju skupne evropske pomorske tradicije, kulture in identitete;

2.7.2

predložiti predlog o tem, kako bi lahko pomorsko razsežnost vključili v evropsko leto medkulturnega dialoga 2008;

2.7.3

za večjo ozaveščenost javnosti razviti sistematično strategijo za sodobno pomorsko politiko, da se zagotovi njena trdna povezanost z državljani in njeno dejansko izvajanje.