12.12.2009   

SL

Uradni list Evropske unije

C 302/6

OB UPOŠTEVANJU naslednjega:

in ZLASTI GLEDE NA:

1.

so znanje, sposobnosti in angažiranost učiteljev (15) ter kakovostno vodenje v šolah najpomembnejši dejavniki pri zagotavljanju visokokakovostnega izobraževanja. Dober učitelj, ki zna motivirati vse učence k doseganju najboljših možnih rezultatov, lahko pozitivno in trajno vpliva na njihovo prihodnost. Zato je treba zagotoviti, da bodo zaposleni najboljši učitelji in vodstveni delavci šol, ki bodo ustrezno usposobljeni za izvajanje svojih nalog, hkrati pa je tudi bistveno, da se zagotovijo najvišji standardi začetnega izobraževanja in vseživljenjskega poklicnega razvoja učiteljev na vseh ravneh. To bo tudi pomagalo izboljšati status in privlačnost poklica;

2.

morajo biti programi izobraževanja učiteljev, ki so ključni dejavniki pri usposabljanju učiteljev in vodstvenih delavcev šol za izvajanje njihovih nalog pa tudi pri zagotavljanju njihovega nenehnega poklicnega izpopolnjevanja, kakovostni in prilagojeni potrebam ter temeljiti na uravnoteženosti zanesljivega akademskega raziskovanja in obširnih praktičnih izkušenj. Bistveno je, da se začetno izobraževanje učiteljev, podpora na začetku njihove poklicne poti („pripravništvo“ (16)) in stalno strokovno usposabljanje obravnavajo kot usklajena celota;

3.

je po začetnem izobraževanju za motiviranost, učinkovitost in poklicno izpopolnjevanje zlasti pomembno prvo delovno mesto. Učitelji, ki so se pred kratkim izšolali za ta poklic, se morda težko prilagodijo dejanskim razmeram v šoli in v praksi izvajajo, kar so se naučili v času začetnega izobraževanja. Precejšnje število pozneje dejansko opusti poučevanje, kar je velika škoda zanje in za družbo. Rezultati več nacionalnih in mednarodnih raziskav dokazujejo, da je ta problem mogoče zmanjšati s strukturiranimi programi za podporo vsem novim učiteljem. Programi so lahko koristni tudi za učitelje, ki ponovno začnejo opravljati svoj poklic;

4.

nobeno začetno izobraževanje učiteljev, tudi če je odlično, ne more zagotoviti vseh kompetenc, ki jih učitelji potrebujejo na svoji poklicni poti. Zahteve, na katere se morajo odzivati učitelji, se hitro razvijajo, zato je treba razviti nove pristope. Da bi bili dejansko učinkoviti in sposobni prilagajanja na razvijajoče se potrebe učencev, v svetu hitrih socialnih, kulturnih, ekonomskih in tehnoloških sprememb, morajo tudi učitelji razmišljati o svojih zahtevah na področju izobraževanja v okviru svojega šolskega okolja in prevzeti večjo odgovornost za lastno vseživljenjsko izobraževanje, da bi dopolnili in razvili svoje znanje in sposobnosti. Kljub temu pa se dogaja, da imajo nekateri učitelji premalo priložnosti za sodelovanje v stalnih programih strokovnega izpopolnjevanja, tisti, ki v njih lahko sodelujejo, pa menijo, da ti programi ne ustrezajo v zadostni meri njihovim potrebam in izzivom, s katerimi se soočajo;

5.

je učinkovito vodenje v šolah pomemben dejavnik pri oblikovanju splošnega okolja, v katerem poteka poučevanje in učenje, saj spodbuja ambicije in zagotavlja podporo učencem, staršem in osebju, s tem pa omogoča doseganje večjih uspehov. Zato je treba zagotoviti, da bodo vodstveni delavci šol sposobni in usposobljeni za prevzem vse večjega števila nalog, ki jih morajo izvajati, oziroma zagotoviti razvoj teh sposobnosti ali primerno usposabljanje. Ravno tako pomembno je zagotoviti, da hkrati niso preobremenjeni zaradi administracije in se lahko posvetijo bistvenim zadevam, kot so kakovost učenja, učni načrt, pedagoška vprašanja ter učinkovitost, motiviranost in poklicni razvoj osebja;

6.

bi lahko učiteljsko osebje na vseh stopnjah ter vodstveni delavci šol v večji meri izkoristili povečano mobilnost na področju učenja in povezovanje v mreže, ki sta imela pomembno vlogo pri izboljšanju kakovosti izobraževanja pa tudi sistemov in institucij na področju izobraževanja ter pri tem, da so ti sistemi in institucije sedaj bolj odprti, bolj usmerjeni navzven, dosegljivi in učinkovitejši;

1.

se izobraževalni sistemi v Evropi precej razlikujejo, kljub temu pa jim je skupno, da morajo pritegniti in obdržati najboljše učiteljsko osebje in vodstvene delavce šol ter s tem omogočiti visokokakovostno izobraževanje. Zato bi bilo treba posebno skrb in pozornost nameniti ustreznemu profilu bodočih učiteljev in vodstvenih delavcev šol, njihovemu izboru in usposabljanju za opravljanje njihovih nalog;

2.

bi morali biti programi izobraževanja učiteljev kakovostni in temeljiti na dejstvih ter biti prilagojeni potrebam. Odgovorni za izobraževanje učiteljev – in seveda za usposabljanje pedagogov, ki izobražujejo učitelje – bi morali tudi sami pridobiti visoko akademsko izobrazbo in imeti bogate praktične izkušnje s poučevanjem pa tudi kompetence za kakovostno poučevanje. Prizadevati bi si bilo treba tudi za učinkovito sodelovanje ustanov za izobraževanje učiteljev s pedagoškimi raziskovalci v drugih visokošolskih ustanovah, ter z vodstvenimi delavci šol;

3.

se od učiteljev zahteva vedno več, njihova vloga pa postaja vedno bolj kompleksna, zato jim je treba na celotni poklicni poti in zlasti na njenem začetku, zagotoviti učinkovito osebno in strokovno podporo;

4.

bi morala biti izobraževanje in poklicni razvoj učiteljev v hitro spreminjajočem se svetu v skladu s konceptom vseživljenjskega učenja stalnica; vključevala naj bi začetno izobraževanje učiteljev (z močnim poudarkom na praktičnem delu), pripravništvo ter nenehno poklicno izpopolnjevanje. Zlasti bi bilo treba poskrbeti, da:

5.

bi bilo treba – glede na to, da vodstveni delavci šol v veliki meri vplivajo na splošno okolje, v katerem poteka učenje, tudi na motiviranost, moralo in učinkovitost osebja, metode poučevanja ter odnos in ambicije učencev in staršev –, zagotoviti, da imajo na voljo dovolj priložnosti za razvoj in ohranjanje učinkovitih vodstvenih sposobnosti. Ker pa so izzivi, s katerimi je povezano vodenje učnih skupnosti, podobni v vsej Evropi, bi lahko vodstveni delavci šol izkoristili tudi priložnost za učenje v sodelovanju s kolegi v drugih državah članicah, zlasti z izmenjavo izkušenj in primerov dobre prakse ter s strokovnim izpopolnjevanjem v tujini;

1.

sprejmejo dodatne ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da se v poklic učitelja pritegnejo in v njem obdržijo najboljši kandidati ter da sta učiteljem zagotovljena ustrezno usposabljanje in zadostna podpora, da bodo lahko učinkovito opravljali svoje naloge;

2.

ustrezno ukrepajo, da vsi novi učitelji sodelujejo v programu pripravništva, ki jim v prvih letih na delovnem mestu učitelja nudi strokovno in osebno podporo;

3.

zagotovijo reden pregled potreb po strokovnem izpopolnjevanju posameznih učiteljev, opredeljenih na podlagi samoocenjevanja in/ali zunanjega ocenjevanja, in dovolj možnosti za nadaljnje strokovno izpopolnjevanje, ki bodo ustrezale tem potrebam, ter s tem pozitivno vplivajo na učni uspeh učencev;

4.

dejavno opozarjajo na priložnosti, ki jih nudijo programi izmenjav in mobilnosti na nacionalni in mednarodni ravni, ter podpirajo udeležbo v takih programih, da bi bistveno povečali število učiteljev in vodstvenih delavcev šol, ki v takih programih sodelujejo;

5.

ocenijo, kakšne so obveznosti vodstvenih delavcev šol in kakšna pomoč jim je na voljo, zlasti zato, da bi jih razbremenili upravnih obveznosti in jim tako omogočili, da se lahko posvetijo oblikovanju splošnega okolja, v katerem poteka izobraževanje in učenje, ter tako pripomorejo k doseganju večjih uspehov;

6.

zagotovijo visokokakovostno izobraževanje za razvoj ustreznega znanja, sposobnosti in navad, ki jih morajo imeti bodoči in že uveljavljeni učitelji, pa tudi za razvoj znanja, sposobnosti in odnosa za učinkovito vodenje v šolah, na primer z usposabljanjem v posebnih programih;

1.

spodbuja in podpira evropsko sodelovanje pri politikah na področju začetnega izobraževanja učiteljev, stalno strokovno izpopolnjevanje in vodenje šol, zlasti z vzpostavitvijo platform in dejavnosti vzajemnega učenja za izmenjavo znanja, izkušenj in strokovnega znanja med oblikovalci politik in učitelji;

2.

za oblikovalce politik pripravi praktične informacije o pripravi strukturiranih programov pripravništva za vse nove učitelje, pa tudi primere možnih ukrepov za izvajanje ali izboljšanje takih programov;

3.

spodbuja in podpira večje sodelovanje učiteljev, vodstvenih delavcev šol in pedagogov, ki izobražujejo učitelje, v nadnacionalnih programih mobilnosti, partnerstvih in projektih v okviru programov Skupnosti, zlasti v programu vseživljenjskega učenja;

4.

pripravi študijo o izboru, zaposlovanju in usposabljanju pedagogov, ki izobražujejo učitelje, v državah članicah;

5.

pripravi študijo o kompetencah učiteljev v državah članicah in dejavnosti vzajemnega učenja na tem področju;

6.

podpira nadaljnji razvoj trdnejših temeljev učiteljskega poklica in vodenja šol, med drugim tudi v okviru sodelovanja z mednarodnimi organizacijami;

7.

v okviru sedanjih mehanizmov poročanja in po možnosti čim prej obvesti Svet o ukrepih, sprejetih s strani držav članic in v okviru evropskega sodelovanja v skladu s sklepi Sveta z novembrskega zasedanja leta 2007 o izboljšanju kakovosti izobraževanja učiteljev ter sklepi z novembrskega zasedanja leta 2008 o agendi za evropsko sodelovanje v šolstvu, ki se nanaša na strokovno izpopolnjevanje učiteljev in vodstvenih delavcev šol.