EVROPSKA KOMISIJA

Bruselj, 5.9.2019

COM(2019) 406 final

SPOROČILO KOMISIJE EVROPSKEMU PARLAMENTU IN SVETU EMPTY

Poročilo o izvajanju nacionalnih strategij vključevanja Romov –
2019

{SWD(2019) 320 final}

UVOD

Evropska komisija je 4. decembra 2018 objavila oceno okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov do leta 2020 1 . Ta je zajemala vrednotenje okvira EU in tega, kako je mobiliziral druge instrumente evropske politike ter pravne in finančne instrumente za vključevanje Romov 2 . Za prikaz popolne slike se to poročilo za leto 2019 osredotoča na nacionalno izvajanje ukrepov za vključevanje Romov.

Glavni viri ocene so:

·poročila nacionalnih kontaktnih točk za Rome 3 ,

·poročila civilne družbe iz pilotnega projekta EP Romski civilni monitor 4 ,

·podatki o položaju Romov Agencije EU za temeljne pravice (FRA) 5 ,

·metaocena ukrepov za vključevanje Romov 6 .

V tem poročilu so povzeti najpomembnejši trendi, ki se osredotočajo na štiri področja okvira EU za nacionalne strategije vključevanja Romov (izobraževanje, zaposlovanje, zdravstvo, stanovanja), pa tudi boj proti diskriminaciji in anticiganizmu. Poročilo na vsakem področju poudarja položaj Romov, povzema glavne vrste ukrepov za vključevanje ter dosežke in izzive pri njihovem izvajanju (kot poročajo nacionalne kontaktne točke za Rome) ter vzpostavlja spoznavanje politik, obetavne pristope in prednostne naloge (na podlagi obstoječih ocen 7 ter povratnih informacij civilne družbe in nacionalnih kontaktnih točk za Rome).

I. Vsebinska področja politike

To poročilo zajema ukrepe, sprejete na podlagi priporočila Sveta o učinkovitih ukrepih za vključevanje Romov 8 . Število sporočenih ukrepov ne odraža nujno ambicioznosti ali učinkovitosti prizadevanj. Pri izobraževanju ter boju proti diskriminaciji in anticiganizmu je večina ukrepov ciljno usmerjenih in namenjenih Romom. Pri stanovanjih obstaja ravnotežje med usmerjenimi ukrepi za Rome in splošnimi ukrepi politike, tj. splošnimi ukrepi. Pri zaposlovanju, v manjši meri tudi na področju zdravstva, se države članice pretežno zanašajo na to, da splošni ukrepi spodbujajo tudi vključevanje Romov.

1. Izobraževanje

1.1 Poudarek ukrepov

Večina držav članic (DČ) vlaga v ukrepe za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja (18 DČ). Drugi najpogosteje uporabljeni ukrepi vključujejo upoštevanje potreb posameznih učencev v sodelovanju z njihovimi družinami (14 DČ), boljši dostop do kakovostnejše predšolske vzgoje in varstva (13 DČ) ter spodbujanje udeležbe Romov v sekundarnem in terciarnem izobraževanju z uspešnim zaključkom izobraževanja (11 DČ). Potekajo tudi prizadevanja za boj proti segregaciji v šolah, uporabo vključujočih metod poučevanja ter razvoj znanj in spretnosti, prilagojenih potrebam na trgu dela (12 DČ pri vsakem elementu).

Kaj pa vsebinsko osredotočanje na ukrepe, ki presegajo zgornje cilje? Očitno je, da se države članice najpogosteje odločajo za ukrepe za izboljšanje dosežene izobrazbe: boj proti osipu, spodbujanje prehoda v sekundarno in terciarno izobraževanje z uspešnim zaključkom izobraževanja ter zagotavljanje podpore za zapolnjevanje izobraževalnih vrzeli ali materialne prikrajšanosti. Te vrste ukrepov skupaj predstavljajo 36 % vseh izobraževalnih ukrepov. Druge pomembnejše skupine ukrepov se osredotočajo na prehod z izobraževanja k zaposlitvi s podpiranjem poklicnega izobraževanja, poklicni razvoj in vseživljenjsko učenje ter razvoj zmogljivosti pri strokovnjakih (9 %; 11 %). Manj razširjeni ukrepi so osredotočeni na celostne ukrepe za vključevanje ter uvedbo romske zgodovine in kulture v učne načrte (6 %; 6 %).

1.2 Dosežki in izzivi

Najbolj razširjen dosežek, ki ga nacionalne kontaktne točke za Rome omenjajo na področju izobraževanja, je mediacija 9 . Drugi dosežki vključujejo razvoj zmogljivosti, povezanih z vrtci 10 , izboljšanje podpore za boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja in njegovo spremljanje 11 ter vključevanje tem, povezanih z vključevanjem in nediskriminacijo Romov, v usposabljanje učiteljev ali nacionalne učne načrte 12 .

Najpomembnejši izzivi, ki jih poudarjajo nacionalne kontaktne točke za Rome, vključujejo obiskovanje pouka, stopnjo odsotnosti, zgodnje opuščanje šolanja, prehod iz primarnega v sekundarno izobraževanje in uspešen zaključek srednješolskega izobraževanja 13 . Drugi izzivi vključujejo boj proti segregaciji 14 , zagotavljanje in razvoj človeških virov 15 , sodelovanje med zainteresiranimi stranmi 16 , spodbujanje predšolske vzgoje in varstva 17 , izobraževanje odraslih in izobraževanje druge priložnosti 18 ter razpoložljivost podatkov 19 .

1.3 Spoznavanje politik

Izobraževanje je področje z največjim številom ukrepov in ocen. To je tudi področje z razmeroma večjim številom obetavnih pristopov in političnih izkušenj, skupnih več državam. Nekatere pomembne politične izkušnje na tem področju so pomen zgodnjega ukrepanja in preprečevanja, potreba po zagotovitvi udeležbe in opolnomočenja romskih staršev (kot ključnega elementa podpore otrokom v vsaki fazi izobraževanja), vloga izvenšolskih dejavnosti za okrepitev identitete in socialnih mrež romskih otrok, pomen stalnih večplastnih podpornih ukrepov (mentorstvo skupaj s štipendijami in odstranitvijo drugih stroškovnih ovir) pri spodbujanju prehoda med stopnjami izobrazbe in v zaposlitev. Čeprav je pozitivna diskriminacija pomagala izboljšati udeležbo Romov v izobraževanju, se je treba izogniti dodeljevanju posebnih mest Romom, ki bi bili v izobraževanje lahko sprejeti redno.

Zlasti v državah članicah z visokim deležem romskih učencev je potreben sistematičen, večplasten in dolgotrajen pristop k boju proti segregaciji šol in razredov, saj ta ostaja pereč problem, ki ogroža uspeh drugih ukrepov vključevanja. Ključni deli tega pristopa so zagotavljanje zgodnjega in brezplačnega dostopa do kakovostne vključujoče predšolske vzgoje in varstva v vključujočem okolju (za pripravo romskih otrok ter premagovanje predsodkov med romskimi in neromskimi otroki in starši za preprečevanje poznejše segregacije), podpora romskim staršem pri izbiri šol, postopno zapiranje ločenih šol s strani izobraževalnih organov in razporeditev romskih otrok v več drugih šol (z reorganizacijo šolskih območij). Ti aktivni ukrepi za odpravo segregacije bi potrebovali dodatno finančno in strokovno podporo za spodbujanje socialnega in akademskega vključevanja romskih otrok v večinske šole, na primer plačilo stroškov prevoza, šolskega gradiva, prehrane, izvenšolskih dejavnosti in dodatnih učnih ur, usposabljanje predšolskih uslužbencev in učiteljev v novih metodah poučevanja v vključujočem šolskem okolju (vključno s premagovanjem stereotipov), lajšanje komunikacije med starši in šolami, obveščanje staršev o koristih vključujočega izobraževanja, študentsko mentorstvo, podporo za romske otroke v času po šoli, zaposlovanje asistentov za pomoč učiteljem, ukrepe za obveščanje širše javnosti o pomenu vključujočega in medkulturnega izobraževanja za odnose znotraj skupnosti prek kampanj in medijev 20 .

2. Zaposlovanje

2.1 Poudarek ukrepov

Dve največji skupini ukrepov, ki jih izvaja večina držav članic, sta namenjeni odpravi ovir na trgu dela (15 DČ) in individualizirani podpori za iskalce zaposlitve (13 DČ). Manj, vendar še vedno veliko držav, vlaga v poklicno usposabljanje (9 DČ), vseživljenjsko učenje in razvoj spretnosti (10 DČ) ter samozaposlovanje in podjetništvo (8 DČ). Vse večja stopnja mladih Romov, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, vsekakor zahteva večja prizadevanja pri podpiranju prvih delovnih izkušenj (10 DČ). Dve drugi področji, ki bi morali biti prednostni, sta nadzorni ukrepi in individualizirane storitve za zagotavljanje, da osnovne javne službe za zaposlovanje učinkovito dosegajo prikrajšane romske iskalce zaposlitve, ter pozitivna diskriminacija za spodbujanje zaposlovanja Romov v javni upravi.

Kaj pa vsebinsko osredotočanje na ukrepe? Pokazalo se je, da se države članice najpogosteje odločajo za individualno usmerjene oblike podpore, kot so subvencioniranje zaposlovanja, druge oblike delitve stroškov, podpora za razvoj poklicne poti (mentorstvo, inštruiranje) in poklicno usposabljanje (skupaj 35 % vseh ukrepov). Drugi splošni ukrepi za spodbujanje socialne vključenosti, razvoja skupnosti, izpopolnjevanja odraslih in nadaljnjega izobraževanja predstavljajo 8 % oziroma 9 % ukrepov. Samo ena petina ukrepov je namenjena mladim, kar seveda ni dovolj glede na izzive pri zaposlovanju mladih Romov.

2.2 Dosežki in izzivi

Več nacionalnih kontaktnih točk za Rome je za leto 2017 poročalo o pozitivnem učinku gospodarske rasti na možnosti zaposlovanja Romov 21 . Še več nacionalnih kontaktnih točk za Rome pa je navedlo ciljno usmerjene ukrepe, kot so regionalni programi zaposlovanja (poklicno svetovanje, poklicno usposabljanje ali usposabljanje na delovnem mestu ter povezovanje ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih, prilagojeno Romom ali ranljivim iskalcem zaposlitve) 22 . Taki ukrepi so še učinkovitejši, ko so mediatorji, socialni delavci ali drugi ponudniki storitev Romi.

Nacionalne kontaktne točke za Rome poudarjajo tri glavne vrste izzivov: zmogljivost struktur izvajanja 23 , diskriminacija Romov 24 ter odnos in zaupanje Romov samih 25 .

2.3 Spoznavanje politik

Zagotavljanje učinkovitega prehoda iz izobraževanja na odprti trg dela, obravnavanje diskriminacije s strani delodajalcev in zagotavljanje zadovoljitve povpraševanja po delovni sili v skladu s ponudbo (zlasti med mladimi Romi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo in usposabljajo) se zdijo najbolj pereče težave pri zaposlovanju. Za zmanjšanje razlik med spoloma v zaposlovanju ter stopnje mladih Romov, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, so nujne spodbude in tesno sodelovanje z zasebnimi delodajalci ter izrecna usmeritev v mlade Rome in romske ženske v splošnih politikah (in ne ustvarjanje vzporednih struktur zaposlovanja). Izboljšanje zaposljivosti Romov bi moralo vključevati tudi razvoj znanj in spretnosti na področju IT in tujih jezikov. Za zagotovitev zaposlovanja pa je treba obravnavati tudi druge ovire, zlasti diskriminacijo s strani delodajalcev, omejeno družbeno mrežo romskih iskalcev zaposlitve in tradicionalne spolne vloge v romskih skupnostih. Pomembno vlogo ima lahko povezava usposabljanja, podprtih delovnih praks in protidiskriminacijskih ukrepov, namenjenih delodajalcem.

3. Zdravje 

3.1 Poudarek ukrepov

Dve najpomembnejši vrsti ukrepov, o katerih poroča večina držav članic, sta osredotočeni na odpravo splošnih ovir za zdravstveno varstvo in spodbujanje ozaveščanja o zdravju (13 DČ; 14 DČ), kar predstavlja ravnovesje med ukrepi, usmerjenimi v ponudbo, in ukrepi, usmerjenimi v povpraševanje. Drugi ustrezni ukrepi vključujejo usmerjene programe cepljenja in dostop do specializiranih zdravstvenih storitev (6 DČ; 7 DČ).

Kaj pa vsebinsko osredotočanje na ukrepe? Pokazalo se je, da se države članice najpogosteje odločajo za ukrepe za izboljšanje ponudbe (osebje, prostori) zagotavljanja zdravstvenih storitev (26 % ukrepov). S kampanjami za ozaveščanje o zdravju in informacijskimi kampanjami pa obravnavajo tudi del, povezan s povpraševanjem (21 %). Druge pomembne skupine ukrepov vključujejo splošne ukrepe za izboljšanje zdravstvene in sanitarne infrastrukture na lokalni ravni ter zagotavljanje preventivnih storitev (16 %; 17 %). Zelo pomembni ukrepi, ki Romom zagotavljajo zdravstveno zavarovanje in se s protidiskriminacijskimi kampanjami usmerjajo k zdravstvenim delavcem, so veliko manj razširjeni (6 %; 7 %).

3.2 Dosežki in izzivi

Dosežki, ki jih najpogosteje omenjajo nacionalne kontaktne točke za Rome, so kampanje za cepljenje 26 , drugi programi preprečevanja in odkrivanja 27 , izboljšanje higienskih in zdravstvenih razmer ter dostopnosti zdravstvenega varstva 28 , ozaveščanje 29 , mediacija na področju zdravja 30 ter sodelovanje več zainteresiranih strani z udeležbo nacionalnih in lokalnih organov ter civilne družbe 31 . Zelo redko so bila navedena prizadevanja proti diskriminaciji, izboljšanje higienskih življenjskih pogojev in dostop do zdrave hrane.

Navedeni izzivi vključujejo pomanjkanje usklajevanja in učinkovitega obveščanja med nacionalno in lokalno ravnjo, ohranjanje ustreznega financiranja ali zagotavljanja osebja (na nacionalni ravni ali ravni EU) 32 , slabo zavedanje o zdravstvenih vprašanjih 33 , pomanjkljivo kritje zdravstvenega zavarovanja med Romi 34 in pomanjkljivo poznavanje romskih vprašanj med zdravstvenimi delavci 35 . Izražena je bila tudi zaskrbljenost glede nizkih stopenj precepljenosti med Romi, ki naj bi v nekaterih državah prispevale k višjim stopnjam prezgodnje umrljivosti in obolevnosti 36 . Udeležba in opolnomočenje Romov v pobudah v zvezi z zdravstvenim varstvom sta zahtevna tudi zaradi slabe pismenosti in jezikovnih ovir 37 .

3.3 Spoznavanje politik

Na področju zdravja (pa tudi stanovanj) ne obstaja veliko ukrepov in ocen, kar omejuje možnosti za spoznavanje in prenos politik. Najbolj razširjene obetavne prakse se osredotočajo na preprečevanje s kampanjami za cepljenje ter usposabljanjem in zaposlovanjem romskih zdravstvenih mediatorjev. Pomembno pa je, da so ciljno usmerjene podporne storitve dejavno usmerjene v izboljšanje zdravstvene ozaveščenosti, spremembo vedenja ter vzpostavitev dolgoročne samozadostnosti in zmožnosti Romov za sodelovanje z osnovnimi institucijami, v nasprotju z odvisnostjo od stalnih posrednikov in dolgoročnih vzporednih struktur. Prednost bi bilo treba dati protidiskriminacijskim ukrepom, usmerjenim k zdravstvenim delavcem.

4. Stanovanja 

4.1 Poudarek ukrepov

Cilji ukrepov, ki jih najpogosteje navajajo države članice, so zagotoviti dostop do javnih storitev (voda, elektrika, plin) in infrastrukture za gradnjo stanovanj, podpreti odpravo segregacije, spodbujati nediskriminatoren dostop do socialnih stanovanj (10 DČ; 12 DČ). Le nekaj držav članic vlaga v celostne ukrepe na stanovanjskem področju, namenjene marginaliziranim skupnostim v okviru lokalnih projektov oživljanja mest (7 DČ), ali uporabo skladov ESI za lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, ali celostne teritorialne naložbe (4 DČ). Samo dve državi članici sta poročali o zagotovitvi počivališč za Rome, ki ne prebivajo na enem mestu.

Kaj pa vsebinsko osredotočanje na ukrepe? Pokazalo se je, da se države članice najpogosteje osredotočajo na vzdrževanje, zagotavljanje in popravilo občinskih in socialnih stanovanj (27 %), infrastrukturo v romskih naseljih (16 %) ter zakonodajne ukrepe, gradbena dovoljenja ali legalizacijo neformalnih stanovanj (13 %). Eksplicitni aktivni ukrepi za odpravo segregacije, vključno z odstranitvijo barakarskih naselij, ter celostni teritorialni ukrepi ali socialna/infrastrukturna podpora za brezdomce so veliko manj pogosteje v središču naložb (7 % vsaka).

4.2 Dosežki in izzivi

Nacionalne kontaktne točke za Rome so med najpomembnejšimi dosežki navedle dostop do socialnih stanovanj 38 . Še ena pomembna skupina presežkov, ki jo omenja več nacionalnih kontaktnih točk za Rome, je odstranitev barakarskih naselij in odprava prostorske segregacije 39 . Nacionalne kontaktne točke za Rome se sklicujejo tudi na rezultate pri zagotavljanju počivališč 40 , dostopa do javnih storitev (kot so voda, elektrika in plin) in infrastrukture za stanovanja 41 , legalizacijo stanovanj 42 ter mestno prenovo 43 .

Navedeni izzivi vključujejo prostorsko segregacijo 44 , ovire za Rome pri dostopu do stanovanj v zasebnem sektorju 45 ter javno podporo dostopu do socialnih stanovanj in zakonodajo, ki bi urejala to področje 46 .

4.3 Spoznavanje politik

Stanovanjska politika je politika z najmanj primeri obetavnih pristopov, ki bi bili skupni več državam. To je tudi področje, na katerem se je dolgoročen in celosten pristop izkazal za posebno pomembnega, vključno z dopolnitvijo zagotavljanja stanovanj s podporo, ki povezuje elemente zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in razvoja skupnosti, ter vključitvijo ukrepov v širšo nacionalno politiko in zakonodajo na področju zemljišč in socialnih stanovanj. Spodbujanje odprave prostorske segregacije zahteva ciljno usmerjen, usklajen in participativen proces: vključitev romskih upravičencev v oblikovanje in izvedbo občinskih in posameznih stanovanj, povezavo naložb v infrastrukturo in človeške vire ter ozaveščanje za zmanjšanje etnične napetosti in premostitev odpora večinske družbe. Druga področja, ki bi morala biti prednostna, so oblikovanje fonda socialnih stanovanj za zagotovitev boljše dostopnosti za Rome, preprečevanje prisilnih izselitev v okviru širšega pristopa k stanovanjskemu vprašanju, ki vključuje več zainteresiranih strani, ter zagotavljanje zadostnih in kulturno primernih počivališč za Rome, ki ne prebivajo na enem mestu.

II. Boj proti diskriminaciji in anticiganizmu

5.1 Poudarek ukrepov

Protidiskriminacijski ukrepi, ki jih najpogosteje navajajo države članice, vključujejo boj proti anticiganizmu z ozaveščanjem o koristih vključevanja Romov, ozaveščanje o raznolikosti ter boj proti protiromski retoriki in sovražnemu govoru (10 DČ; 12 DČ). Malo držav članic vlaga v ukrepe, namenjene zaščiti romskih žensk in otrok z bojem proti večplastni diskriminaciji, nasilju (v družini) ali porokam mladoletnikov in pod prisilo sklenjenim zakonskim zvezam (2 DČ; 4 DČ). Samo 4 države članice poročajo o vlaganju v ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvrševanja direktive o rasni enakosti (2000/43/ES). Še manj se jih sklicuje na lokalne ali regionalne ukrepe za odpravo segregacije (3 DČ) ali boj proti trgovini z ljudmi (2 DČ). Samo ena država članica je poročala o ukrepih za preprečevanje nezakonitih izselitev ali prosjačenja z otroki ter za spodbujanje čezmejnega sodelovanja.

Kaj pa vsebinsko osredotočanje na ukrepe? Pokazalo se je, da države članice najpogosteje vlagajo v spodbujanje romske kulture in dediščine kot posrednega načina za ozaveščanje in boj proti anticiganizmu v širši javnosti (22 %). Nekoliko manj ukrepov je namenjenih ozaveščanju za neposredni boj proti diskriminaciji in nestrpnosti (18 %). Drugi ukrepi so usmerjeni v razvoj zmogljivosti institucij (15 %), romske civilne družbe (12 %) in mehanizma za spremljanje človekovih pravic (11 %). Ključna področja, ki jim ni bilo namenjene toliko pozornosti, so bila zagotavljanje pravne pomoči, opolnomočenje romskih žensk in odprava segregacije (5 %; 6 %). Samo 16 % sporočenih protidiskriminacijskih ukrepov je bilo izrecno namenjenih romski mladini in 10 % romskim ženskam.

5.2 Dosežki in izzivi

Dosežki, ki jih najpogosteje omenjajo nacionalne kontaktne točke za Rome, so izboljšanje razmer za romske ženske in otroke 47 , boj proti anticiganizmu z odpravo stereotipov ali spodbujanjem romske kulture in zgodovine 48 ter vključevanje vseh zadevnih akterjev (javnih organov, civilne družbe in romskih skupnosti) v prizadevanja za spodbujanje protidiskriminacije 49 .

Več nacionalnih kontaktnih točk za Rome je omenjalo izzive, povezane z izboljšanjem dostopa do pravnega varstva in ozaveščenosti glede pravic 50 , ter težave pri boju proti stereotipom 51 in izboljševanju položaja romskih žensk in otrok 52 . Že samo dejstvo, da več držav članic 53 – vključno z nekaterimi z velikimi romskimi skupnostmi in nekaterimi z zelo visoko stopnjo zaznane diskriminacije med Romi – ni poročalo o kakršnih koli protidiskriminacijskih ukrepih, kaže na resnost izzivov na tem področju.

5.3 Spoznavanje politik

Izkušnje z ukrepi za vključevanje Romov kažejo, da bi bilo za dolgoročne spremembe na katerem koli področju treba obravnavati vprašanji anticiganizma in diskriminacije Romov ter vzpostaviti zaupanje med romskimi in neromskimi skupnostmi. Da bi bili ukrepi za vključevanje Romov na vseh področjih uspešni, jih je treba povezati s skupnimi vrednotami in ozaveščanjem širše javnosti. Za boj proti stereotipom, sovražnemu govoru in kriminaliteti iz sovraštva je treba oblikovati pozitiven diskurz o Romih v večinski družbi ter okrepiti romsko identiteto s posebnimi ciljno usmerjenimi ukrepi za boj proti anticiganizmu in za spodbujanje priznavanja romske zgodovine (vključno s holokavstom). Najuspešnejši ukrepi se osnovnim strukturam in politikam ne samo prilagajajo, temveč jih spreminjajo z bojem proti predsodkom in stereotipom ter vzpostavljanjem pozitivne podobe Romov med oblikovalci politik in drugimi zainteresiranimi stranmi.

III. Vključevanje Romov v regiji širitve

Zahodni Balkan je s svojimi ambicijami presegel pričakovanja in mandat 54 ter je sprejel enake cilje glede vključevanja Romov in delovne metode 55 kot države članice. Za napredek v smeri EU so potrebne trdne in trajne spremembe na področju vključevanja Romov. Da bi se upoštevali učinki prejšnjih pristopov, zlasti na področju prostega gibanja oseb, je napredek pri vključevanju Romov kot celota prvič vključen v sedanja pogajanja v pristopnem procesu o poglavju 23 „Pravosodje in temeljne pravice“. Partnerji so lahko na podlagi rezultatov raziskave o socialno-ekonomskem položaju Romov na Zahodnem Balkanu iz leta 2017 opredelili nove izzive, kot je okrepljena podpora za uspešno ponovno vključevanje oseb v postopku vračanja v regijo, in vzpostavili trdno podlago za opredelitev zahtev prihodnje politike o Romih. Posebna priloga k temu sporočilu se prvič osredotoča na vključevanje Romov v regiji širitve ter vključuje tako podrobne horizontalne podatke kot podatke o posameznih državah.

IV. Zaključek

V reviziji ukrepov za vključevanje Romov je bila poudarjena potreba po opredelitvi in razvoju ukrepov, ki bi ob aktivni udeležbi Romov ustrezali ravni izzivov in bili sorazmerni z njo, obetali merljive rezultate in vključevali realistične možnosti za spodbujanje sprejemanja s strani širše javnosti. Dejavniki uspeha za načrtovanje, izvajanje in spremljanje ukrepov za vključevanje Romov so:

٠Dovolj časa za izvajanje, pa tudi za načrtovanje, posvetovanje, udeležbo zainteresiranih strani, vzpostavljanje zaupanja v skupnostih, spremljanje, vrednotenje in pregled politike.

٠Sistematično zbiranje zanesljivih podatkov, razčlenjenih po spolu in starosti, za analizo potreb in okvira, oblikovanje izhodiščnega stanja, določitev ciljev ter določitev kazalnikov rezultatov in učinka.

٠Vključitev ciljno usmerjenih ukrepov v splošne politike in pravne okvire za zagotavljanje njihove začasnosti in spodbujanje učinkovitosti enakega dostopa Romov do osnovnih storitev namesto ustvarjanja stalnih vzporednih struktur.

٠Močno partnerstvo z več zainteresiranimi stranmi za zagotovitev lastne in skupne odgovornosti ter trajnosti 56 .

٠Aktivna udeležba Romov in vseh zainteresiranih strani v vseh fazah (načrtovanje, izvajanje, spremljanje, vrednotenje in pregled politike).

٠Presečni, medsektorski, celostni pristop k obravnavanju večplastne diskriminacije in večdimenzionalnega izključevanja.

٠Pristop, ki upošteva spol in je prilagojen otrokom: načrtovanje na podlagi analiz potreb romskih žensk in otrok, celostni pristop in stalna podpora, zlasti pri ključnih prehodih.

٠Upoštevanje raznolikosti med Romi: razmislek o dejanskih potrebah, zagotavljanje občutljivega pristopa v lokalnih okvirih ter obravnavanje vzorcev izključevanja in diskriminacije, s katerima se spoprijemajo določene romske skupnosti.

٠Obravnavanje skrajne revščine s kombinacijo ozemeljske in skupinske usmeritve pri celovitih ukrepih za spodbujanje dolgoročnih sprememb.

٠Izrecna, vendar ne izključna ciljna usmerjenost za zagotovitev upoštevanja širšega okvira in preprečitev nezadovoljstva drugih prikrajšanih skupin.

٠Dajanje prednosti preprečevanju in zgodnjemu ukrepanju za zagotavljanje stroškovne učinkovitosti in dolgoročnih trajnih sprememb.

٠Odprava segregacije (v izobraževanju in na stanovanjskem področju) kot dolgoročna prednostna naloga namesto izboljševanja kakovosti v segregiranem okolju.

٠Priznavanje anticiganizma za spodbujanje trdnega nediskriminatornega pristopa pri ukrepih za vključevanje Romov na vseh področjih 57 .

٠Strokovno znanje za zagotavljanje kakovostnih in nediskriminatornih storitev.

٠Krepitev zmogljivosti civilne družbe, javne uprave in Romov.

٠Vidna, dolgoročno politična in dovolj velika finančna podpora (vključno z dodelitvijo iz nacionalnega proračuna) za zagotovitev institucionalizacije obetavnih praks in trajnosti.

٠Prožnost za zagotovitev uspeha z omogočanjem spoznavanja in prilagajanja politik.

٠Neodvisno kvantitativno in kvalitativno spremljanje in vrednotenje za merjenje napredka ter zagotavljanje pregleda politike.

(1)

COM(2011) 173. V skladu s sklepi Sveta (EPSCO 106665/11), ki so podprli okvir, so bile države članice pozvane, naj pripravijo „nacionalne strategije vključevanja Romov ali celostne ukrepe politike v okviru svojih splošnih politik socialnega vključevanja“. Izraza „nacionalna strategija vključevanja Romov“ in „strategija“ se nanašata tudi na celostne ukrepe politike.

(2)

COM(2018) 785. Izraz Romi se uporablja za sklicevanje na več različnih skupin (npr. Romi, Sinti, Kaléji, Cigani, Romaničali, Bojaši, Aškali, Egipčani, Jeniši, Domi, Lomi, Abdali) in vključuje potujoče skupine, ne da bi zanikali posebnosti teh skupin.

(3)

Za okrajšave držav glej www.ec.europa.eu/eurostat. Leta 2018 so svoja poročila predložile vse države članice (v nadaljnjem besedilu: DČ) razen DK, FI in IE (ter MT, ki nima romske skupnosti). Ker je DE svoje poročilo predložila z zamudo, je bilo to mogoče vključiti le v Prilogo 1 (povzetki po državah), ne pa tudi v tematsko analizo iz sporočila in delovnega dokumenta služb.

(4)

Priloga 1.

(5)

Delovni dokument služb Komisije.

(6)

Metaocena ukrepov za vključevanje Romov, Evropska komisija, Skupno raziskovalno središče, objava predvidena v letu 2019.

(7)

Prav tam.

(8)

 2013/C 378/01.

(9)

AT, FR, EL, ES, IT, LV, RO.

(10)

Npr. CZ, SK.

(11)

Npr. HU, ES, LV.

(12)

Npr. AT, ES, IT, PT.

(13)

AT, CY, EE, EL, ES, FR, HR, LT, NL.

(14)

EL, ES, HR, RO.

(15)

EL, LV, SE, SK.

(16)

ES, LT, LV, PL.

(17)

BG, EL, ES.

(18)

AT, BG, EL.

(19)

HR, IT, PT.

(20)

  http://www.romaeducationfund.org/sites/default/files/publications/desegregation_toolkit__2015_web.pdf .

(21)

BG, ES, HR.

(22)

AT, BG, CZ, ES, FR, HR, HU, LV, NL, SK.

(23)

AT, EL, PL, PT, SK.

(24)

EE, ES, LT, LV, NL, PT, RO.

(25)

BG, EE, FR, NL, PT.

(26)

EL, FR, HU, HR.

(27)

HU, PL, SI.

(28)

AT, HU, RO.

(29)

CZ, HU, LT, SI.

(30)

FR, RO, SE, SK.

(31)

BG, RO.

(32)

EL, HU, LT, SE, RO.

(33)

BG, CZ, EL, HR.

(34)

BG, ES, HR, RO.

(35)

AT, CZ.

(36)

ES, EL.

(37)

BG, PL, SK.

(38)

AT, CZ, EL, HU, LV, LT, PT, RO.

(39)

ES, FR, HU, IT, LT.

(40)

FR, NL.

(41)

SI.

(42)

HR.

(43)

BG.

(44)

BG, CY, ES, SK.

(45)

ES, LT, LV, NL.

(46)

CZ, BG.

(47)

BG, EE, ES, HU, HR, PT, SK.

(48)

ES, FR, HU, LV.

(49)

IT, ES, SI.

(50)

AT, CZ, LT, PT.

(51)

EE, ES, HR, LV.

(52)

BG, ES, SK.

(53)

CY, FR, EL, PL, RO.

(54)

 Točka 6: „Spodbujanje vključevanja Romov prek meja EU: posebni položaj držav, ki se pripravljajo na pristop“. Za države, ki se pripravljajo na pristop, so bili določeni trije cilji: boljša uporaba sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč, okrepljeno spremljanje in tesnejše sodelovanje s civilno družbo.

(55)

 Letno poročanje o izvajanju; določitev nacionalnih kontaktnih točk za Rome, izvajanje letnih nacionalnih platform ob tesnem sodelovanju organizacij civilne družbe, izvajanje seminarjev o Romih, poročanje o izpolnjevanju njihovih zavez v okviru pododbora za širitveni paket in pododbora za stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.

(56)

 To pomeni tudi tesno sodelovanje med zainteresiranimi stranmi, ki se ukvarjajo z Romi, ter tistimi, ki razvijajo in izvajajo splošne javne politike, pa tudi sodelovanje lokalnih javnih in zasebnih ponudnikov storitev s civilno družbo, ki tesno sodeluje z romskimi skupnostmi.

(57)

To bi moralo vključevati tudi priznavanje posebnosti anticiganizma, kriminalitete iz sovraštva in protiromske retorike ter izzive, s katerimi se romske žrtve spoprijemajo pri dostopu do pravnega varstva, zaščite in podpore (kot so nezadostno prijavljanje, tudi zaradi strahu pred diskriminacijo ali povračilnimi ukrepi preiskovalnih organov, tveganje za ponovno viktimizacijo, učinek ravnanja po lastnih predsodkih v okviru kazenskega prava ipd.).