–

za češko vlado M. Smolek, J. Pavliš in J. Vláčil, agenti,

–

za avstrijsko vlado J. Schmoll in V.-S. Strasser, agentki,

–

za Evropsko komisijo M. Kaduczak in G. Koleva, agenta,

1

Predloga za sprejetje predhodne odločbe se nanašata na razlago člena 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL 2013, L 347, str. 549, in popravek v UL 2016, L 130, str. 5), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017 (UL 2017, L 350, str. 15) (v nadaljevanju: Uredba št. 1306/2013).

2

Ta predloga sta bila vložena v okviru sporov med „Nikopolis AD Istrum“ EOOD (v nadaljevanju: Nikopolis) in „Agro – eko 2013“ EOOD (v nadaljevanju: Agro – eko), gospodarskima družbama za kmetijsko proizvodnjo, registriranima kot kmeta, na eni strani, ter Izpalnitelen direktor na Darzhaven fond „Zemedelie“ (izvršni direktor nacionalnega sklada za kmetijstvo – plačilna agencija, v nadaljevanju: Direktor), na drugi strani, v zvezi z vlogama za pomoč za financiranje v okviru skupne kmetijske politike Evropske unije, vloženima za tržni leti 2018 in 2019.

3

V uvodni izjavi 27 Uredbe št. 1306/2013 je navedeno:

4

Člen 40 Uredbe št. 1306/2013, naslovljen „Upoštevanje plačilnih rokov“, določa:

„Če so plačilni roki določeni v pravu Unije, plačila, ki jih plačilna agencija upravičencem izvrši pred prvim mogočim datumom plačila in po zadnjem mogočem datumu plačila, niso upravičena do financiranja Unije, razen v primerih, pod pogoji in v omejitvah, ki se določijo ob upoštevanju načela sorazmernosti.

Da bi bili odhodki, izvršeni pred prvim mogočim dnem plačila ali po zadnjem mogočem dnevu plačila, upravičeni do financiranja Unije, hkrati pa bi se omejil finančni vpliv, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 115, ob odstopanju od pravila iz prvega odstavka.“

5

Člen 58 te uredbe, naslovljen „Zaščita finančnih interesov Unije“, določa:

„1.   V okviru [skupne kmetijske politike (SKP)] države članice sprejmejo vse zakonske in druge predpise, pa tudi vse druge potrebne ukrepe za zagotavljanje učinkovite zaščite finančnih interesov Unije, zlasti za:

2.   Države članice vzpostavijo učinkovite sisteme upravljanja in kontrole, da se zagotovi skladnost s pravom, ki ureja sheme podpore Unije, katerih namen je čim bolj zmanjšati tveganje finančne škode, povzročene Uniji.

[…]“

6

Člen 74(1) navedene uredbe, naslovljen „Preverjanje pogojev za upravičenost in zmanjšanj[a]“, določa:

„Države članice v skladu s členom 59 prek plačilnih agencij ali organov, ki so jih pooblastile, da delujejo v njihovem imenu, opravijo upravne preglede vlog za pomoč, da se preveri, ali so izpolnjeni pogoji za upravičenost do pomoči. Poleg teh pregledov se opravijo tudi pregledi na kraju samem.“

7

Člen 75 te uredbe, naslovljen „Plačila upravičencem“, določa:

„1.   Plačila v okviru shem podpor in ukrepov iz člena 67(2) se izplačajo v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem naslednjega koledarskega leta.

V tem obdobju se plačila izplačajo v največ dveh obrokih.

Ne glede na prvi in drugi pododstavek tega odstavka lahko države članice:

V zvezi s podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), se prvi in drugi pododstavek tega odstavka uporabljata v zvezi z vlogami za pomoč ali zahtevki za plačila, predloženimi od leta vložitve zahtevkov 2019.

2.   Plačila iz odstavka 1 se ne izvedejo, dokler se ne zaključi preverjanje pogojev za upravičenost, ki ga na podlagi člena 74 opravijo države članice.

Z odstopanjem od prvega pododstavka se lahko predplačila za podporo, odobreno v okviru razvoja podeželja iz člena 67(2), izplača potem, ko so bili zaključeni upravni pregledi v skladu s členom 59(1).

3.   V izjemnem primeru Komisija sprejme izvedbene akte, ki so potrebni in upravičeni za rešitev specifičnih problemov v zvezi z uporabo tega člena. Ti izvedbeni akti lahko odstopajo od odstavkov 1 in 2, vendar samo v obsegu in obdobju, ki je nujno potrebno.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 116(3).“

8

V uvodni izjavi 4 Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL 2014, L 255, str. 18), kakor je bila spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) št. 2018/967 z dne 26. aprila 2018 (UL 2018, L 174, str. 2) (v nadaljevanju: Delegirana uredba št. 907/2014), je navedeno:

„Kmetijska zakonodaja Unije vključuje za Evropski kmetijski jamstveni sklad obdobja za plačilo pomoči upravičencem, ki jih morajo države članice spoštovati. Plačila izven teh obdobij se štejejo za neupravičena do plačila Unije, zato jih Komisija ne povrne, kot je določeno v členu 40 [Uredbe št. 1306/2013]. Analiza poznih plačil pomoči s strani držav članic je pokazala, da do zamud prihaja zaradi dodatnih pregledov, ki jih opravljajo države članice v zvezi s spornimi zahtevki, pritožbami in drugimi nacionalnimi pravnimi spori. V skladu z načelom sorazmernosti je potrebno določiti fiksni prag, povezan z odhodki, znotraj katerega niso mogoča nobena znižanja mesečnih plačil za te primere. Poleg tega so potrebne določbe, da lahko Komisija ob prekoračitvi tega praga sorazmerno zmanjšuje plačila Unije glede na dolžino ugotovljene zamude, da bi zagotovila, da je finančni učinek sorazmeren z dolžino zabeležene zamude pri plačilu. Plačila pomoči pred najzgodnejšim rokom za plačilo, kot je določeno v kmetijski zakonodaji Unije, ni mogoče upravičiti z istimi razlogi kot plačila po najpoznejšem možnem roku za plačilo. Zato za ta zgodnja plačila ne sme biti predvideno nobeno sorazmerno zmanjšanje. Vendar je treba zagotoviti izjemo za primere, ko kmetijska zakonodaja Unije določa izplačilo predplačila do določenega najvišjega zneska.“

9

Člen 5(1) Delegirane uredbe št. 907/2014, naslovljen „Neupoštevanje zadnjega roka za plačilo kar zadeva Evropski kmetijski jamstveni sklad“, določa:

„Kar zadeva Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS), so v skladu z izjemami iz prvega odstavka člena 40 [Uredbe št. 1306/2013] in v skladu z načelom sorazmernosti odhodki, izvršeni po plačilnih rokih, upravičeni do plačila Unije pod pogoji iz odstavkov 2 do 6 tega člena.“

10

Člen 5a(1) Delegirane uredbe št. 907/2014, naslovljen „Neupoštevanje zadnjega roka za plačilo kar zadeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja“, določa:

„Kar zadeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP), so v skladu z izjemami iz prvega odstavka člena 40 [Uredbe št. 1306/2013] in z načelom sorazmernosti odhodki, nastali po preteku plačilnega roka, upravičeni do plačila Unije pod pogoji iz odstavkov 2 do 6 tega člena.“

11

Člen 24 Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo (UL 2014, L 227, str. 69), kakor je bila spremenjena z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2018/746 z dne 18. maja 2018 (UL 2018, L 125, str. 1) (v nadaljevanju: Izvedbena uredba št. 809/2014), naslovljen „Splošna načela“, določa:

„1.   Upravni pregledi in pregledi na kraju samem, določeni v tej uredbi, se izvajajo tako, da zagotavljajo učinkovito preverjanje:

2.   Države članice zagotovijo, da se lahko skladnost z vsemi veljavnimi pogoji, določenimi z zakonodajo Unije ali v zadevni nacionalni zakonodaji in dokumentih, ki vsebujejo izvedbena pravila, ali s programom razvoja podeželja, preveri na podlagi niza preverljivih kazalnikov, ki jih določijo države članice.

3.   Rezultati upravnih pregledov in pregledov na kraju samem se ocenijo, da se ugotovi, ali bi lahko kakršne koli ugotovljene težave na splošno pomenile tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali druge organe. Pri oceni se opredelijo tudi vzroki takega položaja, kakršna koli nadaljnja preučitev, ki bo morda potrebna, ter potrebni popravni in preventivni ukrepi.

4.   Pristojni organ opravi preglede na terenu, če fotointerpretacija satelitskih ortofoto posnetkov ali ortofoto posnetkov iz zraka ali drugi ustrezni dokazi, vključno z dokazi, ki jih upravičenec predloži na zahtevo pristojnega organa, ne zagotovijo rezultatov, ki bi omogočali dokončne ugotovitve v skladu z zahtevami pristojnega organa v zvezi z upravičenostjo ali, kjer je primerno, pravilno velikostjo površine, ki je predmet upravnega pregleda ali pregleda na kraju samem.

5.   To poglavje se uporablja tudi za vse preglede, opravljene na podlagi te uredbe, in brez poseganja v posebna pravila, določena v naslovih IV in V. Vendar se odstavek 3 ne uporablja za naslov V.“

12

Člen 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014, naslovljen „Napoved pregledov na kraju samem“, določa:

„Pregledi na kraju samem se lahko napovejo, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost. Vsaka napoved je strogo omejena na najkrajše potrebno obdobje in ne presega 14 dni.

Vendar napoved pri pregledih na kraju samem v zvezi z vlogami za pomoč na žival ali zahtevki za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival ali obveznosti, sporočenih v skladu s členom 14a(5), ne presega 48 ur, razen v ustrezno utemeljenih primerih. Kadar zakonodaja, ki se uporablja za akte in standarde, upoštevane za navzkrižno skladnost, zahteva nenapovedane preglede na kraju samem, se poleg tega navedena pravila uporabljajo tudi v primeru pregledov na kraju samem, povezanih z navzkrižno skladnostjo.“

13

Nikopolis je bolgarska gospodarska družba za kmetijsko proizvodnjo, registrirana kot kmet.

14

Za tržno leto 2019 je v okviru programa razvoja podeželja 2014–2020 vložila vlogo za pomoč na podlagi osmih različnih shem pomoči. Tej vlogi so bili priloženi zahtevani dokumenti in podatki te družbe so bili samodejno preverjeni.

15

Med pregledom na kraju samem, ki je bil opravljen med 18. in 21. novembrom 2019 in se je nanašal na del parcel, ki jih je uporabljala družba Nikopolis, je bilo ugotovljeno, da so bile pravne zahteve upoštevane. Direktsiya „Technicheski inspektorat“ na Darzhaven fond „Zemedelie“ (direktorat za tehnično inšpekcijo nacionalnega kmetijskega sklada) je 23. oktobra 2019 opravil pregled navzkrižne skladnosti na kraju samem, med katerim prav tako niso bile ugotovljene nepravilnosti. V skladu s poročilom o pregledu površin, ki ga je opravil izvedenec regionalne tehnične inšpekcije v Velikem Trnovem, je bilo med pregledi vseh površin, za katere je bila zaprošena pomoč, na kraju samem, opravljenimi med 16. septembrom 2019 in 31. oktobrom 2019, le za eno samo parcelo v izmeri 0,51 hektara ugotovljeno, da do te pomoči ni upravičena.

16

Izpalnitelna agentsiya „Sertifikatsionen odit na sredstvata ot evropeyskite zemedelski fondove“ (izvršna agencija za certifikacijsko revizijo sredstev iz evropskih kmetijskih skladov) je z dopisom z dne 25. novembra 2019 Direktor obvestila, da so bili opravljeni pregledi vzrejališč, vključno z vzrejališčem družbe Nikopolis, in da iz rezultatov teh pregledov izhaja obstoj indicev goljufije, zaradi česar so potrebne dodatne analize. Direktor je na podlagi tega dopisa 3. decembra 2019 poslal obvestilo, s katerim je odredil začasno prekinitev obravnave vlog, navedenih v omenjenem dopisu.

17

Družba Nikopolis je 6. avgusta 2020 pri Direktor vložila zahtevek za plačilo v zvezi s svojo vlogo za pomoč iz točke 14 te sodbe. Namestnik izvršnega direktorja nacionalnega kmetijskega sklada ji je z dopisom z dne 14. avgusta 2020 odgovoril, da postopek obravnave vlog za pomoč za tržno leto 2019 v okviru programa razvoja podeželja 2014–2020 še ni zaključen in da je ta vloga za pomoč predmet dodatnega pregleda, pri čemer je izrecno navedel, da ta dopis ni posamični upravni akt.

18

Ker je družba Nikopolis menila, da dejstvo, da Direktor o navedeni vlogi za pomoč ni odločil v zakonskem roku, pomeni odločbo o zavrnitvi omenjene vloge zaradi molka organa, je zoper to odločbo vložila tožbo pri Administrativen sad Veliko Tarnovo (upravno sodišče v Velikem Trnovem, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče.

19

Agro – eko je bolgarska gospodarska družba za kmetijsko proizvodnjo, registrirana kot kmet.

20

Za tržno leto 2018 je v okviru programa razvoja podeželja 2014–2020 vložila vlogo za pomoč na podlagi dvanajstih različnih shem pomoči, med drugim na podlagi ukrepa 10, „Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila“. Tej vlogi so bili priloženi zahtevani dokumenti in podatki te družbe so bili samodejno preverjeni.

21

Med pregledi na kraju samem, ki so se nanašali na del parcel, ki jih je uporabljala družba Agro – eko, je bilo ugotovljeno, da so pogoji za upravičenost do zaprošene pomoči izpolnjeni.

22

Družba Agro – eko je prejela plačilo v zvezi z zadevnimi shemami in ukrepi, z izjemo tistega, ki se nanaša na ukrep 10, „Kmetijsko‑okoljska‑podnebna plačila“, v zvezi s katerim ni prejela nobenega dopisa z informacijami.

23

Družba Agro – eko je 21. februarja 2020 pri Direktor vložila zahtevek za plačilo v zvezi s svojo vlogo za pomoč na podlagi ukrepa 10, „Kmetijsko‑okoljska‑podnebna plačila“, iz točke 20 te sodbe. Tudi ta zahtevek za plačilo je ostal brez odgovora.

24

Ker je družba Agro – eko menila, da dejstvo, da Direktor o navedeni vlogi za pomoč ni odločil v zakonskem roku, pomeni odločbo o zavrnitvi zaradi molka organa, je zoper to odločbo pri predložitvenem sodišču vložila tožbo.

25

Predložitveno sodišče se v okviru obeh sporov, o katerih odloča, sooča z vprašanjem, ali je treba neizplačilo zadevnih pomoči do roka iz člena 75(1) Uredbe št. 1306/2013 šteti za odločbo o zavrnitvi vlog za pomoč iz točk 14 in 20 te sodbe zaradi molka organa.

26

V zvezi s tem to sodišče navaja, da je sodna praksa Varhoven administrativen sad (vrhovno upravno sodišče, Bolgarija) glede tega vprašanja protislovna, in poudarja, da se Sodišče ni nikoli izreklo o razlagi člena 75 Uredbe št. 1306/2013.

27

V teh okoliščinah je Administrativen sad Veliko Tarnovo (upravno sodišče v Velikem Trnovem) v obeh postopkih v glavni stvari prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:

28

Predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba člen 75(1) Uredbe št. 1306/2013 razlagati tako, da je neizplačilo pomoči, za katero je kmet zaprosil na podlagi programov skupne kmetijske politike, s strani plačilne agencije države članice do izteka roka iz te določbe treba šteti za odločbo o zavrnitvi zadevne vloge za pomoč zaradi molka organa.

29

Predložitveno sodišče Sodišče podredno sprašuje tudi, ali lahko v primeru, da bi bila dodatna preverjanja ali pregledi opravljeni po poteku tega roka, okoliščina, da so pristojni nacionalni organi prosilca za pomoč o tem obvestili ali ne, vpliva na odgovor na to vprašanje.

30

V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča je treba pri razlagi določbe prava Unije upoštevati ne le njeno besedilo, ampak tudi njeno sobesedilo in cilje, ki jim sledi ureditev, katere del je (sodba z dne 26. februarja 2019, Rimšēvičs in ECB/Latvija, C‑202/18 in C‑238/18, EU:C:2019:139, točka 45 in navedena sodna praksa).

31

Člen 75(1) Uredbe št. 1306/2013 spada pod poglavje II naslova V te uredbe, ki je naslovljeno „Integrirani administrativni in kontrolni sistem“. V skladu s to določbo se plačila v okviru shem podpor in ukrepov iz člena 67(2) Uredbe št. 1306/2013 izvedejo v obdobju med 1. decembrom in 30. junijem naslednjega koledarskega leta. Člen 40 navedene uredbe določa, da plačila, izvedena izven tega obdobja, niso upravičena do financiranja Unije.

32

Zgolj molka institucije, organa Unije ali nacionalnega organa, ki izvaja pravo Unije, načeloma ni mogoče enačiti z zavrnitvijo z molkom, razen če je ta posledica izrecno predvidena v kateri od določb prava Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 9. decembra 2004, Komisija/Greencore, C‑123/03 P, EU:C:2004:783, točka 45).

33

V obravnavanem primeru je treba najprej ugotoviti, ali upoštevna zakonodaja Unije vsebuje določbo, ki izrecno določa, da se po izteku navedenega roka in v primeru neizplačila šteje, da je bila sprejeta odločba o zavrnitvi zaradi molka organa. Treba je ugotoviti, da ni tako. Niti Uredba št. 1306/2013 niti noben drug upoštevni pravni akt namreč ne predvideva izrecno take posledice.

34

Dalje, čeprav je namen členov 40 in 75(1) Uredbe št. 1306/2013 ob upoštevanju uvodne izjave 27 te uredbe zagotoviti, da kmetje finančno pomoč prejmejo pravočasno, zato da jo lahko učinkovito uporabijo, in preprečiti, da bi bila ogrožena enoletnost proračuna Unije, pa iz splošne sistematike navedene uredbe izhaja, da se lahko v nekaterih okoliščinah plačilo pomoči veljavno izvede po izteku roka iz navedenega člena 75(1).

35

Prvič, da bi se zaščitili finančni interesi Unije v skladu s členom 58 Uredbe št. 1306/2013, člen 75(2) te uredbe določa, da se plačila iz tega člena 75(1) ne izvedejo, dokler se ne zaključi preverjanje pogojev za upravičenost, ki ga morajo države članice izvesti v skladu s členom 74 te uredbe in splošnimi načeli iz člena 24 Izvedbene uredbe št. 809/2014. Vendar pa navedeni člen 75(2) ne določa roka, v katerem je treba to preverjanje opraviti, ter tako nakazuje, da bi bilo mogoče to preverjanje opraviti po zadnjem datumu plačila, ki je določen v istem členu 75(1), in da bi ga zato pristojni nacionalni organi lahko zaključili po 30. juniju koledarskega leta, ki sledi vložitvi zadevne vloge za pomoč. Okoliščina, da je zadevni kmet bil oziroma ni bil obveščen o izvedbi dodatnih pregledov ali preverjanj po izteku roka, določenega v zadnjenavedeni določbi, v zvezi s tem ni upoštevna. Način obveščanja kmetov glede obravnave njihovih vlog je namreč prepuščen presoji držav članic, v členu 25 Izvedbene uredbe št. 809/2014 pa je poleg tega predvidena možnost nenapovedanih pregledov na kraju samem.

36

Drugič, člen 40, prvi odstavek, Uredbe št. 1306/2013 v primerih, pod pogoji in ob omejitvah, ki se določijo ob upoštevanju načela sorazmernosti, izrecno določa možnost izjeme od pravila, da plačila, ki jih plačilna agencija upravičencem izvrši pred prvim mogočim datumom in po zadnjem mogočem datumu, niso upravičena do financiranja Unije. Na podlagi te določbe Delegirana uredba št. 907/2014 v členih 5 in 5a določa, da so plačila, ki jih plačilna agencija izvrši z zamudo, pod nekaterimi pogoji in v določenem obsegu upravičena do plačil Unije, in to odstopanje, kot izhaja iz uvodne izjave 4 te uredbe, je utemeljeno z dejstvom, da so te zamude pri plačilih lahko zlasti posledica dodatnih pregledov, ki jih države članice izvedejo v zvezi s spornimi zahtevki.

37

Zato iz jezikovne in sistematične razlage člena 75 Uredbe št. 1306/2013 izhaja, da čeprav ta člen določa načelo, v skladu s katerim je treba plačilo pomoči upravičencem in preverjanje pogojev za upravičenost pred tem plačilom praviloma izvesti v roku iz tega člena 75(1), pa ni mogoče izključiti, da se lahko to preverjanje občasno ter ob spoštovanju načel dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja izvede po poteku tega roka in da se posledično navedeno plačilo, ki ga je mogoče izvršiti šele po zaključku navedenega preverjanja, opravi po 30. juniju koledarskega leta, ki sledi vložitvi zadevne vloge za pomoč.

38

Rok iz navedenega člena 75(1) tako ni absoluten, temveč zgolj instrukcijski. V teh okoliščinah ni mogoče šteti, da neizplačilo pomoči do tega roka pomeni odločbo o zavrnitvi zadevne vloge za pomoč zaradi molka organa.

39

Nazadnje je ta jezikovna in sistematična razlaga člena 75 Uredbe št. 1306/2013 v celoti podprta s teleološko razlago te določbe. Izenačitev neizplačila pomoči do roka iz tega člena 75(1) z odločbo o zavrnitvi zadevne vloge za pomoč zaradi molka organa je namreč težko združljiva z interesi Unije in interesi kmetov, ki so upravičeni do pomoči na podlagi skupne kmetijske politike. Na eni strani bi, kar zadeva Unijo, taka izenačitev lahko plačilne agencije držav članic spodbudila k temu, da pospešijo preverjanja, ki jih morajo opraviti v skladu s členom 74 te uredbe, ali celo k temu, da jih ne bi opravile, kar bi lahko bilo v nasprotju s ciljem zaščite finančnih interesov Unije, kot ga zagotavlja člen 58 navedene uredbe. Na drugi strani pa bi, kar zadeva kmete, ki so upravičeni do pomoči, takšna izenačitev povzročila, da se jim odvzame vsakršna možnost, da prejmejo plačilo po poteku navedenega roka, razen če za to vložijo pravno sredstvo, čeprav bi plačilna agencija nameravala to plačilo izvesti.

40

Glede na vse zgoraj navedeno je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba člen 75(1) Uredbe št. 1306/2013 razlagati tako, da neizplačila pomoči, za katero je zaprosil kmet, s strani plačilne agencije države članice do izteka roka iz te določbe ni mogoče šteti za odločbo o zavrnitvi zadevne vloge za pomoč zaradi molka organa, in to neodvisno od tega, ali je bil zadevni kmet obveščen o izvedbi morebitnih dodatnih preverjanj, ki bi upravičila tako prekoračitev tega roka, ali ne.

41

Ker je ta postopek za stranke v postopkih v glavni stvari ena od stopenj v postopkih pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.

Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:

Člen 75(1) Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2393 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2017, je treba razlagati tako, da neizplačila pomoči, za katero je zaprosil kmet, s strani plačilne agencije države članice do izteka roka iz te določbe ni mogoče šteti za odločbo o zavrnitvi zadevne vloge za pomoč zaradi molka organa, in to neodvisno od tega, ali je bil zadevni kmet obveščen o izvedbi morebitnih dodatnih preverjanj, ki bi upravičila tako prekoračitev tega roka, ali ne.