Leta 2023 je bil na področju varstva temeljnih pravic sicer dosežen napredek, a je bilo hkrati opazno tudi nazadovanje. V poročilu o temeljnih pravicah za leto 2024, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), so povzeti razvojni dogodki na tem področju ter izpostavljeni dosežki in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča. V njem so predstavljena mnenja FRA o glavnem razvoju dogodkov na obravnavanih tematskih področjih in podane utemeljitve za ta mnenja. Tako je nastal jedrnat, vendar informativen pregled glavnih izzivov na področju temeljnih pravic, s katerimi se srečujejo EU in njene države članice.
Leta 2022 je bil na področju varstva temeljnih pravic sicer dosežen napredek, a je bilo hkrati opazno tudi nazadovanje. Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2023, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), povzema razvoj glavnih dogodkov na tem področju ter izpostavlja dosežke in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča. Predstavlja mnenja agencije FRA o glavnem razvoju dogodkov na obravnavanih tematskih področjih in podaja utemeljitve za ta mnenja.
Teroristična dejanja resno ogrožajo življenje in varnost ljudi ter so obsežen varnostni izziv za države članice. Zakonodaja, politike in drugi ukrepi za boj proti terorizmu lahko obenem neposredno ali posredno močno omejujejo temeljne pravice ter lahko škodljivo vplivajo na posameznike, skupine in družbo kot celoto. V tem povzetku so predstavljene glavne ugotovitve Agencije Evropske unije za temeljne pravice (FRA) iz njenega poročila o Direktivi (EU) 2017/541 o boju proti terorizmu, ki je glavni instrument kazenskega prava na ravni EU na področju boja proti terorizmu.
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina) je listina pravic EU. Za institucije EU in države članice je zavezujoča vedno, ko delujejo na področju uporabe prava EU. Vendar pa še zdaleč ni preprosto ugotoviti, ali konkretna zadeva spada na področje uporabe prava EU. Delavcem v pravni stroki je zato treba zagotavljati usposabljanje in gradivo za usposabljanje, da se jim omogoči razumevanje področja uporabe Listine, kot je določeno v njenem členu 51. Cilj tega priročnika za izvajalca usposabljanja je zagotoviti smernice tako o organizaciji kot o izvajanju takih usposabljanj na podlagi niza študij primerov, ki se bo v prihodnosti razširil.
Organizacije civilne družbe se po vsej Evropski uniji srečujejo z različnimi izzivi. V poročilu agencije FRA o varovanju prostora civilne družbe v EU so predstavljene ugotovitve Agencije v zvezi s temi izzivi. Poročilo je bilo objavljeno septembra 2021. V tem povzetku so predstavljene ključne ugotovitve in mnenja agencije FRA iz poročila.
Leta 2021 je bil na področju varstva temeljnih pravic dosežen napredek, a je bilo hkrati opazno tudi nazadovanje. Poročilo o temeljnih pravicah za leto 2022, ki ga je pripravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), povzema razvoj glavnih dogodkov na tem področju ter izpostavlja dosežke in področja, ki še vedno vzbujajo skrb. Predstavlja mnenja agencije FRA o glavnem razvoju dogodkov na obravnavanih tematskih področjih in podaja utemeljitve za ta mnenja.
Ta vodič lahko pomaga mestom, ki želijo okrepiti svoja prizadevanja na področju spoštovanja človekovih pravic. Namenjen je spodbujanju lokalnih organov k sprejemanju višjih standardov človekovih pravic. Spodbudil ter krepil naj bi vzajemno učenje o človekovih in temeljnih pravicah. Ta vodič so skupaj pripravili Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), skupina mest človekovih pravic in različni strokovnjaki v EU. Vodič temelji na obetavnih praksah in izkušnjah mest, regij, strokovnjakov, mednarodnih organizacij ter mrež, ki jih je mogoče najti v poročilu agencije FRA z naslovom Human rights cities in the EU: A framework for reinforcing rights locally (Mesta človekovih pravic v EU: okvir za lokalno krepitev pravic).
Zavzemanje za človekove pravice še nikoli ni bilo pomembnejše. Toda kako se ga lotiti? Kako združiti ljudi in pritegniti pozornost v poplavi informacij?
V Mnenju agencije FRA 1/2021 sta predstavljena obseg in narava doživetih izkušenj neenakosti ter diskriminacije po vsej EU. Pri tem se sklicuje na razloge za diskriminacijo in področja življenja, ki so obravnavani v direktivah o rasni enakosti in enakosti pri zaposlovanju, pa tudi v predlagani direktivi o enakem obravnavanju. Mnenje je bilo izdano 30. aprila 2021. V tem povzetku so predstavljena glavna priporočila („Ključne ugotovitve in mnenja“) iz Mnenja agencije FRA 1/2021.
Leta 2020 je bil na področju varstva temeljnih pravic
sicer dosežen napredek, a je bilo hkrati opazno
tudi nazadovanje. Poročilo o temeljnih pravicah
za leto 2021, ki ga je pripravila Agencija Evropske
unije za temeljne pravice, povzema razvoj glavnih
dogodkov na tem področju ter izpostavlja dosežke
in področja, ki so še vedno zaskrbljujoča.
V tem povzetku so predstavljene glavne ugotovitve
iz drugega osrednjega poročila agencije FRA o njeni
raziskavi o temeljnih pravicah. V raziskavi so bili pri
približno 35 000 osebah zbrani podatki o njihovih
izkušnjah, dojemanju in mnenjih v zvezi z vrsto
vprašanj, ki se na različne načine nanašajo na
človekove pravice.
V poročilu agencije FRA o umetni inteligenci in temeljnih pravicah so navedeni konkretni primeri, kako podjetja in javne uprave v EU uporabljajo umetno inteligenco ali jo poskušajo uporabljati. Osredotoča se na štiri osrednja področja – družbene koristi, napovedno policijsko delo, zdravstvene storitve in ciljno trženje. Poročilo obravnava morebitne posledice za temeljne pravice in analizira, kako se te pravice upoštevajo pri uporabi ali razvoju aplikacij umetne inteligence.
Nacionalne institucije za človekove pravice (NHRI) so ključnega pomena za varstvo človekovih pravic na državni ravni. Z ozaveščanjem, svetovanjem, spremljanjem in zagotavljanjem odgovornosti oblasti imajo osrednjo vlogo pri premagovanju velikih sodobnih izzivov na področju človekovih pravic, saj rešujejo zakoreninjene probleme, kot sta diskriminacija in neenakost, ter novejše težave, kot so posledice umetne inteligence ter pandemije covida-19 za človekove pravice.
Z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in pravom Evropske unije se zagotavlja vse pomembnejši okvir za varstvo pravic tujcev. Zakonodaja Evropske unije v zvezi z azilom, mejami in priseljevanjem se hitro razvija. Obsežna sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice se nanaša zlasti na člene 3, 5, 8 in 13 EKČP. Sodišče Evropske unije je vse pogosteje pozvano, naj se izreče o razlagi določb prava EU na tem področju. V tretji izdaji tega priročnika, ki je bila posodobljena do konca julija 2020, sta zakonodaja Evropske unije in sodna praksa obeh evropskih sodišč predstavljeni na dostopen način. Priročnik je namenjen delavcem v pravni stroki, sodnikom, tožilcem, uradnikom za priseljevanje in nevladnim organizacijam v državah članicah EU in Sveta Evrope.
V tem povzetku so predstavljeni glavni uvidi iz
prvega poročila agencije FRA na podlagi njene
raziskave o temeljnih pravicah. V raziskavi so bili
pri približno 35 000 ljudeh zbrani podatki o njihovih
izkušnjah, dojemanju in mnenjih v zvezi z vrsto
vprašanj, ki se na različne načine nanašajo na
človekove pravice.
V tem poročilu so predstavljeni konkretni primeri, kako podjetja in javne uprave v Evropski uniji (EU) uporabljajo ali poskušajo uporabljati umetno inteligenco. Obravnavane so možne posledice za temeljne pravice, prav tako je prikazano, ali uporabniki umetne inteligence upoštevajo pravice in na kakšen način.
Te smernice so namenjene uslužbencem na področju upravljanja meja v državah članicah EU, ki delajo na operativni ravni. Pri vsakodnevnem delu naj bi jim pomagale pri izvajanju zaščitnih ukrepov v zvezi s temeljnimi pravicami iz zakonika o schengenskih mejah (Uredba (EU) št. 2016/399) in povezanega prava EU.
Ta osrednja tema podrobneje obravnava uporabo Listine
Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je pravno zavezujoča
že 10 let. Na ravni EU je postala prepoznavnejša, spodbudila
pa je tudi novo kulturo spoštovanja temeljnih pravic. Na
nacionalni ravni sta uporaba Listine in ozaveščenost o njej
omejeni. Na sodiščih se uporaba tega sodobnega instrumenta
povečuje, kar kaže, da ima vpliv, vlade in parlamenti pa ga
še naprej uporabljajo le redko. Tako na primer skoraj nič ne
kaže na to, da kdo redno podrobno preverja, ali je nacionalna
zakonodaja za prenos prava EU skladna z Listino.
Leta 2019 je bil na področju varstva temeljnih pravic
dosežen napredek, opazno pa je bilo tudi nazadovanje.
Poročilo agencije FRA o temeljnih pravicah 2020
zajema pregled razvoja glavnih dogodkov na tem
področju ter opredeljuje dosežke in področja, ki so še
vedno zaskrbljujoča. Predstavlja mnenja agencije FRA
o glavnih dogodkih na tematskih področjih, ki jih
zajema, in povzema dokaze za ta mnenja. Pri tem
zagotavlja jedrnat, vendar informativen pregled
glavnih izzivov na področju temeljnih pravic, s katerimi
se spopadajo EU in njene države članice.
Ta brošura pomaga uradnim osebam in organom pri obveščanju prosilcev za azil in migrantov o obdelavi njihovih prstnih odtisov v sistemu Eurodac v razumljivi in dostopni obliki.
