Kirjalliset äänestysselitykset Matjaž NEMEC

Glasoval sem proti nujnemu postopku, saj je Evropski parlament o tem predlogu že glasoval in ga zavrnil.
Predsednica EP je namreč s poslovniškim manevrom zahtevala ponovno glasovanje, s tem pa je izigrala že sprejeto stališče Evropskega parlamenta in še to brez razprave. Zahteva po ponovnem glasovanje o škodljivem besedilu sicer začasnega režima, ki so ga sprejeli ministri držav članic v Svetu EU, je neutemeljena in ni skladna s Poslovnikom.
Evropski poslanci smo ta enkrat že zavrnili poskus vsesplošnega nadzora nad elektronskimi komunikacijami, kot sta Whatsapp ali Signal.
Ne pristajamo na izsiljevanje desnice, da je glas proti glas proti zaščiti otrok. Pravna ureditev boja proti zlorabam otrok mora biti sorazmerna, učinkovita in, kar je najpomembneje, skladna z vrednotami, na katerih temelji Evropska unija.
Ob tem je potrebno poudariti, da se nadaljujejo pogajanja za dosego dogovora o stalnem mehanizmu, ki je zastal v pogovorih z državami članicami. Po svojih močeh si bom še naprej prizadeval za ureditev, ki bo ščitila otroke, a ob tem ne bo odprla poti nediskriminatorni možnosti “chat control.”

Evropski parlament je sprejel nova pravila o pravicah letalskih potnikov. Zahvaljujoč Parlamentu z reformo na prvo mesto znova postavljamo potnika namesto na stran kapitala oz. več milijard eurov vrednih letalskih družb.
Prepogosto se potniki soočajo z zavajajočimi cenami, skritimi stroški in nepreglednimi pogoji, ki jim otežujejo primerjavo ponudb in odločanje. S to reformo se to spreminja.
Po novem, bodo potniki upravičeni do brezplačnega manjšega kosa ročne prtljage, letalske družbe začetku postopka rezervacije vedno prikazati ceno vozovnice, ki vključuje ročno prtljago. Odškodnine ob zamudah ne bodo več odvisne od tega, kako dobro se znajdeš v drobnem tisku. In noben starš ne bo več moral plačevati doplačila, da bi med letom sedel poleg svojega otroka.
Po novem prevoznik potniku tudi ne bo mogel zavrniti vkrcanja na povratni let, če se ni pojavil na prvotnem letu na neko destinacijo. Obenem bo odslej tudi povsem prepovedano prepovedati vkrcanje potnikom z omejeno mobilnostjo in oviranostmi, nosečnicam in otrokom brez spremstva.
To je le del zgodbe, nova pravila prinašajo še več izboljšav, ki bodo potnikom olajšale letenje. Z veseljem sem zato glasoval za novo reformo, ki gre resnično v prid ljudem.

Glasoval sem proti, saj pomeni reforma, ki so jo potrdili konservativci skupaj s skrajno desnico in delom liberalcev v Evropskem parlamentu, velik korak nazaj za demokratične standarde, človekove pravice in humanost.
Nova zakonodaja uvaja trumpovsko migracijsko politiko po vzoru ameriškega ICE, ki je v nasprotju s temeljnimi konvencijami in mednarodnim pravom, in vprašanje je, ali bo prestala nedvomen test Evropskega sodišča.
Po novem bo namreč mogoče vračanje državljanov tretjih držav, tudi otrok in mladoletnikov, brez procesnih varovalk, celo brez odločitve glede države vračanja, nova pravila pa bodo omogočala tudi pripor do 30 mesecev še pred pravnomočno odločbo.
Evropa bo v sodelovanju s tretjimi državami vzpostavila centre za vračanje, a brez odgovorov, katera tretja država je na to pristala in pod kakšnimi pogoji. Evropa s tem svojo odgovornost zgolj vali na druge države, a problema v jedru ne naslavlja.
Nova pravila prav tako zmanjšujejo spodbude za prostovoljno vračanje, ki je veliko bolj učinkovito in humano. Včeraj je bil žalosten dan za Evropo, ki je kot idejna mati konvencije o beguncih s to reformo v resnici izdala sama sebe.

ZDA so ena izmed najpomembnejših trgovinskih partneric Evrope.
Glasovanje o carinskih stopnjah na ameriške proizvode je del širšega trgovinskega dogovora med Ameriko in EU, ki je bil sklenjen lani na Škotskem. To glasovanje je zato izjemno pomembno, a razkriva tudi širši problem šibkosti Evrope in nepredvidljivih potez Trumpove administracije, ki odnose med tradicionalnimi zavezniki razume zgolj z vidika moči in lastnih koristi.
A odnosi z Ameriko so dragoceni za našo industrijo in naše delavce, s sicer slabim dogovorom pa se je Evropa najbrž izognila – vsaj zaenkrat – širši trgovinski vojni, ki ne bi koristila nobeni strani.
A kljub temu je turnberryjski sporazum EU ponižal in jo postavil v ranljiv položaj, ki ga Trump lahko zlorabi. Zahvaljujoč skupini socialistov in demokratov smo uspeli v pogajanjih sicer iztržiti ključne varovalke, ki Evropi omogočajo hitre protiukrepe, v kolikor bi Trump čez noč znova korenito spremenil svojo politiko do EU.
Celotna izkušnja pa mora nujno voditi v okrepitev strateške neodvisnosti Evrope na vseh področjih. Transakcijska politika Trumpa dokazuje, da je proti plačilu lahko tudi sovražnik čez noč prijatelj, in v svetu, kjer ne veš, kdo je prijatelj in kdo tekmec, se moraš zanesti sam nase. To pa pomeni pospešena vlaganja v neodvisno, pametno in zeleno Evropo.

Sprejetje skupnega seznama domnevno varnih izvornih držav na ravni Evropske unije predstavlja nevaren odmik od dosedanjih standardov evropskega azilnega sistema. Ta odločitev temelji na politični nujnosti in ne na preverljivih pravnih in dejanskih kriterijih, določenih v evropski zakonodaji.
Številne države, vključene na seznam, po ocenah Agencija Evropske unije za azil ne zagotavljajo sistemskega spoštovanja človekovih pravic, svobode izražanja in učinkovitega sodnega varstva. Na tem seznam so med drugim tudi Tunizija, Bangladeš in Egipt, ki so iz več vidikov problematični, na kar opozarjajo številne organizacije in jih ni mogoče smatrati kot varne.
Posebej skrbi tudi dejstvo, da so kandidatke za članstvo v EU avtomatično razglašene za varne države izvora, brez individualne in vsebinske presoje njihovega dejanskega stanja. Takšen pristop pomeni odmik od načela individualne obravnave vsake prošnje za azil in vodi v pospešene mejne postopke, kjer so pravice prosilcev bistveno okrnjene.
Namesto pravno utemeljene in solidarne migracijske politike smo znova priča političnemu hitenju pod pritiskom skrajne desnice. Evropski parlament je s tem sprejel ureditev, ki bo verjetno predmet presoje Sodišča Evropske unije. Evropa ne sme graditi migracijske politike na poenostavljenih oznakah varnosti, temveč na pravu, dejstvih in zaščiti človekovega dostojanstva. S&D pri tem ni želela sodelovati. Glasoval sem proti.

Odločitev večine v Evropskem parlamentu, da razglasijo nove t.i. »varne države« za vračanje migrantov predstavlja resen odmik od temeljnih načel evropskega azilnega prava in sistema, ki smo ga po 8 letih težkih usklajevanj sprejeli aprila 2024 in se bo šele junija letos začel izvajati.
Zakonodaja je sporna iz več vidikov. Pri konceptu varnih držav gre namreč za države, ki niti po obstoječih mednarodnih kazalnikih niti po EU pravu ne zagotavljajo sistemske zaščite človekovih pravic, pravne varnosti in dostopa do učinkovitega azilnega postopka. Prav tako pa z odpravo obveznega kriterija povezave med prosilcem za azil in državo vračanja se v praksi omogoča arbitraren prenos odgovornosti na tretje države brez dejanskih jamstev za varstvo posameznika. To ni migracijska politika, ki bi bila postavljena na lastnih zaščite pravic in dostojanstva, solidarnosti, pravne države.
Zakonodaja ne bo preživela gotovega preizkusa na sodišču EU. Gre očitno za politično odločitev - v nasprotju s pravom - ki jo je skozi postopek ekspresno brez prave razprave v Evropskem parlamentu potisnila skupina PPE skupaj s skrajno desnico.
Ne moremo graditi varnosti Evrope na kršitvah mednarodnega prava in pravic. Temu jasno in določno nasprotujemo, S&D pa pri tem ni želela sodelovati. Zato sem tudi sam glasoval proti.

Podprl sem poročilo o zaščiti mladoletnikov na spletu, saj verjamem, da otroci in starši v digitalnem okolju ne smejo ostati brez ustrezne zaščite, jasnih pravil in odgovornosti platform. Digitalne storitve so postale neločljiv del odraščanja, vendar obstoječa zakonodaja, vključno z Aktom o digitalnih storitvah, ne zadošča izzivom, ki jih ustvarjajo algoritmi in sporne prakse, namenjene zadrževanju otrok pred zasloni ter izpostavljanju škodljivim vsebinam.
Poročilo upravičeno poziva Evropsko komisijo k okrepljenemu nadzoru nad izvajanjem pravil ter k pripravi novih določb v okviru prihajajočega Akta o digitalni pravičnosti. Podatki jasno kažejo na nujnost ukrepanja: 97 % mladih internet uporablja vsak dan, polovica neprestano preverja naprave, četrtina kaže znake zasvojenosti, mnogi pa so redno izpostavljeni škodljivim vsebinam, oglasom in manipulativnim praksam, ki dokazano vplivajo na duševno zdravje.
Zato podpiram prepoved zasvojitvenega oblikovanja aplikacij, ciljanega oglaševanja ter nepoštenih praks v mobilnih igrah. Prav tako podpiramo uvedbo usklajene evropske starostne omejitve za dostop do družbenih omrežij ter varnih, zanesljivih in neizključujočih mehanizmov preverjanja starosti. Naša odgovornost je zagotoviti, da digitalni prostor postane varnejši za vse otroke.

Parlament je končno prelomil molk glede katastrofalne situacije v Gazi - dve leti po začetku genocida nad Palestinci.
Resolucijo prihaja veliko prepozno in je v svoji vsebini zaradi desnice šibka. Zavrnjeni so bili praktično vsi predlogi, ki bi genocid v Gazi prepoznali kot dejstvo in ga obsodili. Prav tako zahteve s pozivom po takojšnjem in popolnem vojaškem embargu za Izrael in prekinitvi Pridružitvenega sporazuma med Unijo in Izraelom. To nekateri poslanci od Komisije in držav članic zahtevamo že od samega začetka vojne v Gazi.
A je Parlament vendarle končno le prelomil svoj glasen in poveden molk. Z resolucijo zahtevamo priznanje palestinske države, pozivamo k sankcijam ter k prekinitvi pridružitvenega sporazuma z Izraelom. Resolucija opozarja tudi na kršitve obveznosti spoštovanja človekovih pravic iz 2. člena ter poziva EU k prepovedi izvoza orožja. Lakota v Gazi je povzročena namerno, čeprav brez imenovanja krivca zanjo - Izraela.
Zaradi hude nuje po odzivu na razmere v Gazi sem resolucijo podprl, čeprav ni idealna. Palestinskemu ljudstvu pošiljamo sporočilo, da zahtevamo takojšnjo prekinitev morije, sankcije proti Izraelu ter takojšnjo dostavo humanitarne pomoči. Unija mora storiti še veliko več, da bo na pravi strani zgodovine, ko se pred očmi celotnega sveta odvija eden najhujših zločinov sodobnega časa.

Nezaupnico za razrešitev predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen sem podprl.
Že ob imenovanju Ursule von der Leyen na mesto predsednice Komisije sem bil jasen, da moj glas ne more iti h kandidatki, ki je tekom prejšnjega mandata izkazala napačne, tudi škodljive politike za Unijo in njene ljudi.
Žal se ta napačna smer predsednice Komisije v aktualnem mandatu samo še poglablja: dvoličnost glede vojne v Ukrajini in Gazi, odziv na izraelski napad na Iran, retorika vojne in oboroževanja in ne miru, spodkopavanje vladavine prava, napovedani rezi v kohezijska sredstva in socialni sklad.
Kljub neizglasovani nezaupnici se v Evropskem parlamentu krepi jasen signal, da je med poslankami in poslanci – predvsem pa milijoni državljank in državljanov EU, med drugim tudi v Sloveniji – vse več nezadovoljstva z delom aktualne predsednice Komisije.
Prepričan sem, da vse bolj jasna namera po boljši, k ljudem – ne kapitalu in interesom oblasti – usmerjeni politiki z današnjim dnem ne bo potihnila, temveč postajala vse bolj glasna.

Izglasovana resolucija predstavlja nevaren precedens, ki odpira vrata zgodovinskemu revizionizmu in političnemu oportunizmu. Evropska ljudska stranka (EPP) je s podporo skrajne desnice zlorabila Evropski parlament za uveljavljanje ozkih političnih interesov, pri tem pa povozila ustaljene parlamentarne postopke. Teptanje in prirejanje pravil postaja vse pogosteje uporabljeno orodje (skrajne) desnice v EP.
Resolucija, ki izkorišča bolečo dediščino preteklosti, ne išče resnice, sprave ali spoštljivega spomina na žrtve, temveč deli, provocira in utrjuje ideološke narative preteklosti.
Vedno in tudi tokrat jasno poudarjam, da si vse žrtve vojnega in povojnega nasilja zaslužijo dostojen pokop, ljudje pa pomiritev – a ta ne more biti izsiljena zavoljo političnih teženj in izkrivljanja zgodovinskih dejstev, kot to počno podporniki resolucije.
Gre za zavestno povezavo med EPP in skrajno desnico, ki se odvija ravno v času politične negotovosti predsednice Komisije. S tem je Parlament instrumentaliziran – ne kot prostor demokratične razprave, temveč kot podaljšek strankarskih interesov.
Zaradi vseh teh razlogov sem glasoval proti. Ne zaradi zanikanja žrtev, temveč zaradi odgovornosti do resnice, zgodovine in evropske prihodnosti, ki nikdar več ne sme podleči silam, ki so jo nekoč že skoraj uničile.