Explications de vote écrites - 9ème législature Romana TOMC

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ima pomembno vlogo v boju proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu, saj izdeluje analize in ocene ogroženosti, ki so pristojnim nacionalnim organom v podporo pri preiskavah.
To vlogo izpolnjuje tudi z uporabo schengenskega informacijskega sistema (SIS) in izmenjavo dopolnilnih informacij z državami članicami o razpisih ukrepov v SIS. Države članice bi se morale v okviru boja proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu stalno usklajevati glede obdelave podatkov in vnosa razpisov ukrepov v SIS.
Uradniki na terenu potrebujejo za operativne namene preverjene informacije iz tretjih držav. Kljub temu končni uporabniki v državah članicah nimajo vedno dostopa do teh koristnih informacij, med drugim, ker države članice zaradi nacionalnega prava ne morejo vedno vnašati razpisov ukrepov v SIS na podlagi takih informacij. Po ocenah Europola informacije o približno 1000 tujih terorističnih bojevnikih, ki niso državljani EU, trenutno niso vnesene v SIS.
Zato obstaja tveganje, da jih mejni uslužbenci ne odkrijejo, ko poskušajo vstopiti v EU, ali da niso odkriti pri policijskih kontrolah na ozemlju EU. To pa pomeni precejšnjo varnostno vrzel.

S sporazumom o partnerstvu v ribiškem sektorju med Unijo in Mavretanijo so v zadnjih letih zagotovljene dobre ribolovne možnosti za floto Unije, kar zadeva pridnene in pelagične vrste ter tuna in izrazito selivske vrste.
To je najpomembnejši sporazum EU o mešanem ribolovu s tretjimi državami, ki temelji na dolgi zgodovini sporazumov o ribištvu med obema stranema. V skladu s protokolom k sporazumu iz leta 2008, ki je veljal do konca leta 2021, je bil ribolov v mavretanskih vodah dovoljen največ 58 plovilom iz Nemčije, Italije, Litve, Latvije, Poljske, Španije, Portugalske, Nizozemske, Združenega kraljestva, Irske in Francije.
Svet je julija 2019 Evropsko komisijo pooblastil za začetek pogajanj za pripravo novega sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju in protokolu med EU in Mavretanijo. Komisija se je hkrati lahko pogajala o omejenem enoletnem podaljšanju veljavnosti protokola k sporazumu, ki določa ribolovne možnosti in finančni prispevek, saj naj bi se iztekel novembra 2019. V tem primeru so predvsem zaradi izbruha covida-19 pogajanja trajala dlje, EU in Mavretanija pa sta končno dosegli dogovor julija 2021.
Novi sporazum, ki sem ga podprla, velja šest let in se lahko samodejno podaljša za nadaljnja šestletna obdobja. Začasno je začel veljati 16. novembra 2021.

Podprla sem resolucijo, ki pozdravlja sklenitev novega sporazuma o partnerstvu o trajnostnem ribištvu med Evropsko unijo in Mavretanijo, s katerim naj bi izboljšali in posodobili sedanji sporazum.
Ta sporazum krepi okoljsko, gospodarsko, socialno, upravno in znanstveno sodelovanje, da bi okrepili trajnostni ribolov, prispevali k boljšemu upravljanju oceanov, se borili proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu, spremljali in nadzorovali ribolovne dejavnosti ter prispevali k preglednemu izvajanju sporazuma in ustvarjanju delovnih mest.
Partnerstvo mora nuditi jamstva in ščititi vse delavce na plovilih EU. Parlament poudarja, da je ena od splošnih težav pri sektorski podpori v sporazumih EU o partnerstvu o trajnostnem ribištvu slaba prepoznavnost, dostopnost in preglednost. Zato pozdravlja ukrepe za prepoznavnost in obveščanje javnosti, sprejete v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z izvajanjem protokola, kar omogoča, da bodo njegove koristi v celoti vidne in dostopne vsem, ki jih to zadeva.
Komisijo in Mavretanijo poziva, naj izboljšata in pospešita izvajanje sektorske podpore ter povečata preglednost, zlasti na področju ribolovnih dovoljenj. Ribolov je pomemben sektor za mavretansko gospodarstvo in bistven za gospodarski razvoj države, prehransko varnost, prehranske in zaposlitvene priložnosti ter za zagotavljanje vključujočega in trajnostnega gospodarskega razvoja za vse.

Novi zakonodajni predlog Komisije je del svežnja „Pripravljeni na 55“ in bi moral neposredno vplivati na zmanjšanje emisij.
Podnebne spremembe so namreč svetovni izziv in že vplivajo na življenje ljudi na vseh celinah. Povsem jasno je, da so za blaženje njihovih učinkov potrebni ukrepi in sodelovanje na svetovni ravni.
Podpiram boj Unije proti podnebnim spremembam in njeno zavezo, da bo do leta 2030 neto emisije toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu glede na raven iz leta 1990 zmanjšala za najmanj 55 % in do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost.
Letalstvo je eden najhitreje rastočih virov emisij toplogrednih plinov. Njegove emisije obsegajo 2–3 % svetovnih emisij CO2, glede dejavnosti v tem sektorju pa je dolgoročno napovedano veliko povečanje prometa.
Pred krizo zaradi covida-19 je Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO) predvidevala, da bodo do leta 2050 emisije iz mednarodnega letalstva trikrat večje kot leta 2015. Na ravni EU je v letalstvu nastajalo 3,7 % vseh njenih emisij CO2. Do leta 2019 oziroma začetka pandemije so se emisije iz letalstva vztrajno povečevale.
Potrebni so konkretni ukrepi, s katerimi se bodo te emisije zmanjšale, da bodo skladne s podnebnimi pravili Unije in njenimi zavezami iz Pariškega sporazuma.

Komisija s tem predlogom, ki sem ga podprla, uvaja spremembo v pravilih sistema Evropske unije za trgovanje z emisijami (EU ETS), ki se uporabljajo za letalstvo.
Shema za poravnavo in zmanjševanje emisij ogljika za mednarodni letalski promet (CORSIA) je globalen tržni ukrep, namenjen omejevanju emisij iz mednarodnega letalstva, o katerem se je leta 2016 dogovorila Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO).
CORSIA naj bi se uporabljala do leta 2035, najprej s pilotno fazo med letoma 2021 in 2023, ki ji bo med letoma 2024 in 2026 sledila prva faza. Obe sta prostovoljni, leta 2027 pa se bo začela obvezna faza. Vse države EU so se odločile, da sodelujejo v prostovoljni fazi sheme CORSIA od njenega začetka 1. januarja 2021.
EU ima pri mednarodnem okoljskem ukrepanju na mednarodni ravni vodilno vlogo; med deseterico najuspešnejših držav na indeksu podnebne uspešnosti za leto 2022 jih je več kot polovica iz EU.
Parlament poudarja, da podnebnih zavez in okoljskih ambicij iz Pariškega sporazuma Evropa ne more doseči sama. Potrebni so konkretni ukrepi in sodelovanje na svetovni ravni, zato bo EU v skladu s svojimi podnebnimi pravili pri spopadanju s podnebnimi spremembami še naprej dajala zgled.

Uredba o porazdelitvi prizadevanj zajema vse emisije toplogrednih plinov, ki niso zajete niti v sistemu EU za trgovanje z emisijami niti v uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF). To pomeni, da zajema neposredne emisije toplogrednih plinov iz številnih ključnih sektorjev: prometa (razen letalskega in tujega ladijskega prometa), stavb, kmetijstva, industrijskih obratov in plinov, ki niso vključeni v EU ETS, ter odpadkov, pa tudi emisije, ki niso povezane z zgorevanjem zaradi uporabe energije in proizvodov. Vključuje emisije CO2 in znaten delež emisij, ki niso emisije CO2.
Splošni cilj predloga Komisije je, da bi prispevala k ambicijam pri doseganju vsaj 55-odstotnega zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990, in to na stroškovno učinkovit in usklajen način ter ob upoštevanju potrebe po pravičnem prehodu in prispevku vseh sektorjev k podnebnim prizadevanjem EU.
Cilj je doseči postopno in uravnoteženo usmeritev k podnebni nevtralnosti do leta 2050. Za to pa je potrebno bolj progresivno ukrepanje v sektorjih, ki jih zajema uredba o porazdelitvi prizadevanj. Podnebne cilje EU je mogoče doseči le z zanesljivejšim zakonodajnim okvirom, ki bo od vseh držav članic zahteval ukrepanje.

Parlament je sprejel stališče o predlaganem zakonu za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP) in izboljšanje naravnih ponorov ogljika v sektorjih rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF). Podprla sem predlog Komisije, da bi moral biti cilj EU do leta 2030 za neto odstranitev toplogrednih plinov v LULUCF najmanj 310 milijonov ton ekvivalenta CO2.
Takšno povečanje bi dejansko dvignilo cilj EU za zmanjšanje toplogrednih plinov za leto 2030 na 57 %, saj je bil prispevek neto odvzemov k cilju zmanjšanja toplogrednih plinov za leto 2030 za 55 % omejen na 225 milijonov ton ekvivalenta CO2 v podnebnem zakonu EU, kot je predlagal Evropski parlament. Koristno bi bilo tudi pri izboljšanju biotske raznovrstnosti in pogozdovanju.
Evropski poslanci predlagajo tudi vzpostavitev mehanizma za naravne motnje od leta 2026 do 2030, ki bi bil na voljo državam članicam, ki zaradi tako imenovanih „naravnih motenj“, na primer gozdnih požarov, niso dosegle svojih letnih ciljev. Parlament ponovno potrjuje svoje stališče, da so naravni ponori ogljika krhki in hlapni, zato jih v nasprotju s predlogom Komisije ne bi smeli združevati z emisijami iz kmetijskega sektorja.

Osnutek sklepa Sveta, ki sem ga podprla, se nanaša na odobritev v imenu Unije za nadaljnje petletno obdobje podaljšanja
Sporazuma o spodbujanju, zagotavljanju in uporabi satelitskih navigacijskih sistemov Galileo in GPS ter povezanih aplikacij med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Združenimi državami Amerike na drugi strani.
Cilj sporazuma je zagotoviti okvir za sodelovanje med pogodbenicama pri promociji, zagotavljanju in uporabi signalov in storitev civilne navigacije GPS in Galileo ter časovnih signalov, storitev z dodano vrednostjo, razširitev ter globalnega navigacijskega in časovnega blaga. Poleg tega nameravata pogodbenici sodelovati, tako dvostransko kot v večstranskih forumih, kot je določeno v tem dokumentu, da bi spodbujali in olajšali uporabo teh signalov, storitev in opreme za miroljubne civilne, komercialne in znanstvene namene, v skladu z in v podporo vzajemni varnostni interesi.
Obe pogodbenici sta potrdili svojo namero, da bosta sporazum brez sprememb podaljšali za nadaljnje obdobje petih let. Zato je treba podaljšanje sporazuma odobriti v imenu Unije.
Sporazum je bil podpisan na Irskem 26. junija 2004 na Irskem, veljati pa je začel 12. decembra 2011 za začetno obdobje desetih let in je potekel 11. decembra 2021. Svet lahko sprejme akt le, če je Parlament dal soglasje k aktu.

Podprla sem poročilo, ki poudarja, da smo bili v zadnjih dveh letih priča nenehnemu nazadovanju zavez Turčije v zvezi s pristopnim procesom.
Parlament meni, da brez jasnega in znatnega napredka na tem področju ne more predvideti nobenega nadaljevanja pristopnih pogajanj s Turčijo, ki so dejansko mirovala od leta 2018. V tej fazi ne najde argumentov za spremembo svojih pogojnih stališč glede uradne prekinitve pristopnih pogajanj s Turčijo.
Parlament pozdravlja nedavno rahlo izboljšanje splošnih odnosov med EU in Turčijo, zlasti dialoge na visoki ravni. To okrepljeno sodelovanje je žal soobstajalo ob rednih konfliktih, saj ostajajo odnosi s sosednjimi državami članicami EU zahtevni.
Poročilo opozarja na nadaljnje poslabšanje položaja človekovih pravic v Turčiji. Poslanci obžalujejo stalni pravni in upravni pritisk na civilno družbo in zagovornike človekovih pravic, odvetnike in novinarje. Komisijo pozivajo, naj zagotovi zadostna finančna sredstva za prodemokratična prizadevanja v Turčiji.
Parlament poziva turško vlado, naj v dobri veri obravnava prošnje Finske in Švedske za članstvo v Natu, naj se konstruktivno vključi v prizadevanja za rešitev morebitnih odprtih vprašanj in se vzdrži kakršnega koli neupravičenega pritiska v tem procesu. V sedanjih resnih okoliščinah je pomembno, da vse zaveznice v Natu ravnajo premišljeno in hitro ratificirajo pristopna protokola obeh držav.

Regija, v kateri živi 60 % svetovnega prebivalstva in sedem članic G20, je ključni globalni akter in dom vse pomembnejših političnih, trgovinskih in varnostnih partnerjev za EU. Poročilo, ki sem ga podprla, poudarja kritični pomen ohranjanja miru, stabilnosti in svobode plovbe v tej regiji vse večjega geopolitičnega in gospodarskega pomena.
EU bi morala zaščititi svoje interese in tesneje sodelovati s svojimi partnerji v Indo-Pacifiku. Parlament poziva EU, naj nadaljuje plodne dvostranske odnose s partnerji in državami v regiji, kot so Združenje držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in afriške indo-pacifiške države.
EU mora v celoti izkoristiti svoj položaj in sloves verodostojnega globalnega akterja za mir sredi vse večje geopolitične konkurence med svetovnimi in regionalnimi silami v regiji.
Ruska vojna proti Ukrajini močno in trajno vpliva na mednarodne odnose, zato mora EU še bolj utrditi svoje mednarodne obveznosti, zlasti v Indo-Pacifiku. Poslance skrbi, da Kitajska ni obsodila nezakonite vojne v Ukrajini. Kitajsko vodstvo pozivajo, naj uporabi tesne stike z ruskim predsednikom, da ga pozove, naj takoj ustavi to nasilno vojno in odstrani vse čete z ukrajinskega ozemlja. Poleg tega poročilo izraža globoko zaskrbljenost zaradi vpliva vojne v Ukrajini na nacionalna gospodarstva indo-pacifiških držav, zlasti v zvezi z naraščajočimi cenami žita, energije in gnojil.

Kriza zaradi pandemije covida-19 je močno vplivala na otoke Evropske unije ter prizadela gospodarstva, ki so že sicer občutljiva zaradi otoške lege in drugih stalnih strukturnih ovir. Za otoke je zlasti značilno, da so fizično ločeni od celine, zato so številni izzivi posledica trajnih razmer, kot so odvisnost od pomorskega in zračnega prometa, slaba infrastruktura ter višanje cen in stroškov.
Turistični sektor je bil med najranljivejšimi dejavnostmi in vse večjo pretirano specializacijo otokov na tem področju je treba uravnovesiti z razvojem drugih dejavnosti v primarnem in sekundarnem sektorju ter drugimi storitvenimi dejavnostmi, zlasti v zvezi z digitalnimi tehnologijami.
Podprla sem poročilo, ki poziva k boljšemu odzivu na izzive, s katerimi se soočajo otoki EU, ne glede na to, ali gre za področje demografije, gospodarstva ali okolja. Otoki so najbolj izpostavljeni podnebnim spremembam, zlasti zaradi naraščanja vodne gladine in obalne erozije ter segrevanja in zakisljevanja morij in oceanov, ki močno ogrožajo človeška naselja ter morsko in kopensko biotsko raznovrstnost.
Evropska unija je predvsem pomorska celina, katere otoki so vir velikega geografskega, kulturnega, jezikovnega in okoljskega bogastva, zato bi bilo treba ta ozemlja v politiki Evropske unije bolj upoštevati v okviru skupne politike za vsa evropska otoška ozemlja.

Člen 17 skupne ribiške politike od držav članic zahteva, da za razdelitev ribolovnih kvot znotraj držav članic uporabljajo pregledna in objektivna merila, vključno s tistimi okoljske, socialne in gospodarske narave.
Čeprav morajo države članice uradno upoštevati uporabo preglednih in objektivnih meril, vključno z „okoljsko, socialno ali gospodarsko naravo“ za razdelitev ribolovnih možnosti na nacionalni ravni, ostaja glavno merilo za dodelitev ribolovne kvote velikost zgodovinskega ulova. Medtem ko to merilo ponuja gospodarsko stabilnost v ribiškem sektorju, lahko spodbuja tudi negativne trende, kot sta koncentracija v ribiškem sektorju in izkrivlja konkurenco. Pri dodeljevanju ribolovnih kvot je treba upoštevati vse vrste meril. Večji poudarek je treba dati okolju prijaznim praksam ob upoštevanju podnebnih in ekosistemskih vidikov. Prepotrebno generacijsko obnovo v ribiškem sektorju je mogoče doseči z motiviranjem mladih ribičev, da se pridružijo sektorju. Podobno je mogoče male ribiče motivirati s povečanjem odstotka nacionalnih kvot, ki so jim dodeljene.
Resolucija, ki sem jo podprla, poziva vlade EU, naj objavijo svoje metode za dodeljevanje ribolovnih kvot. Evropsko komisijo poziva, naj v svojem prihodnjem poročilu analizira izvajanje ustreznih členov SRP in predlaga izboljšave ter pomaga vladam EU pri vzpostavitvi ustrezne metodologije dodeljevanja.

Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji je bil ustanovljen za dodatno pomoč delavcem, ki so jih prizadele posledice večjih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih. Njegov cilj je izkazati solidarnost ter spodbujati dostojno in trajnostno zaposlovanje v Uniji, in sicer pomagati pri večjih dogodkih prestrukturiranja, pa tudi prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ali omiliti posledice digitalizacije ali avtomatizacije.
Pandemija COVID-19 je povzročila gospodarsko krizo. Zaradi strogih ukrepov omejitve gibanja, ki jih je Španija sprejela v drugem četrtletju leta 2020, so bile omejene nebistvene gospodarske dejavnosti in storitve, kar je močno prizadelo kovinarski sektor, ki pa se je s težavami soočal tudi po omilitvi ukrepov: prišlo je do pomanjkanja surovin, težav s prilagajanjem ukrepom za zajezitev pandemije COVID-19, okužbami in omejitvijo gibanja delavcev. Ker ima sektor kovinskih izdelkov v regionalnem gospodarstvu velik pomen, so težave v njem močno vplivale na regionalno gospodarstvo in zaposlenost.
Španija je 25. junija 2021 vložila vlogo za finančni prispevek iz ESPG zaradi 491 presežnih delavcev. Vsi pogoji za finančni prispevek iz ESPG so bili izpolnjeni, tako da se Španiji dodeli 1 214 607 EUR, kar pokriva 85 % skupnih stroškov.

Povečanje števila čezmejnih delavcev in delavcev v netipičnih oblikah dela ter večja mobilnost delovne sile po Evropski uniji zahtevata okrepljeno čezmejno sodelovanje, saj pogosto prihaja do izkoriščanja delovne sile in plačnega dumpinga. Vzrok je pomanjkanje učinkovitega izvrševanja veljavne zakonodaje Unije v zvezi z enakim obravnavanjem in enakim plačilom za enako delo.
Parlament je Komisijo že z resolucijo iz leta 2014 pozval, naj razišče prednosti uvedbe evropske izkaznice socialne varnosti. Predsednica Komisije Ursula von der Leyen pa je septembra 2020 napovedala, da bo Komisija kmalu predlagala varno evropsko e-identiteto (ESSP). Cilji evropske kartice socialnega zavarovanja so zagotoviti učinkovito identifikacijo, sledljivost in prenosljivost pravic, izboljšati izvrševanje pravil EU o dostojnih delovnih pogojih, mobilnosti delovne sile in socialni varnosti, usklajevanje na trgu dela na pravičen in učinkovit način za zagotovitev enakih možnosti, omogočiti hitro preverjanje stanja zavarovanja in prispevkov, boj proti izkoriščanju, dampingu plač, goljufijam in zlorabi prejemkov socialne varnosti. Prav tako se bo olajšalo delo inšpektoratov za delo in omogočilo takojšnje preglede delavcev in njihovih delovnih mest.
Predlog resolucije sem podprla, vendar zastopam stališče, da pobuda o evropski kartici socialnega zavarovanja ne sme posegati v nacionalne sisteme socialne varnosti, nacionalne modele trga dela in avtonomijo socialnih partnerjev.

Haaška konvencija z dne 25. oktobra 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok je zelo pomemben instrument, s katerim se uvaja sistem sodelovanja med državami pogodbenicami, da bi se primeri mednarodnega protipravnega odvzema otrok hitro rešili in bi se v zadevah, povezanih z varstvom in vzgojo otrok, vedno upoštevala njihova korist.
Pogosto te težave nastanejo, ko v paru pride do prenehanja življenjske skupnosti. Če so starši iz različnih držav, obstaja nevarnost, da bi kateri od njiju skušal izkoristiti nesodelovanje med državama in pridobiti izključno pravico do varstva in vzgoje otrok. V teh primerih je največja težava nacionalna pristranskost pravnih sistemov, kajti pogosto se nacionalna sodišča obeh držav izrečejo za pristojna.
Doslej je konvencijo ratificirala 101 država, med njimi tudi vse države članice EU. Težava pa je, da konvencija ne določa samostojnega ukrepanja mednarodnih organizacij. Zato je treba sprejeti sklep Sveta in države članice pozvati, naj sprejmejo – vsaka za svoje ozemlje – pristop Filipinov k tej konvenciji in torej omogočijo dejansko uveljavitev konvencije za primere, ki vključujejo Evropsko unijo in to državo.
Pristop Filipinov h konvenciji je treba pozdraviti, zlasti glede na hude težave, s katerimi se trenutno sooča država. Enako velja tudi za pridružitev Jamajke, Bolivije, Pakistana in Tunizije.

Resolucija je nastala na podlagi peticije, ki jo je podpisalo več kot 22.000 državljanov, ki skrbijo za varnost na parkiriščih za tovornjake v evropskem cestnem omrežju.
Na teh parkiriščih delujejo kriminalne združbe, ki postajajo bolj organizirane, obvladajo najsodobnejša tehnološka orodja, povečala pa se je uporaba nasilja s strani kriminalcev, ki so vpleteni v hudi in organizirani kriminal v EU. Kriminalne družbe so pogosto vpletene v krajo tovora in običajno kradejo proizvode višje vrednosti, kot so elektronske naprave, tobak in zdravila, s čimer povzročajo znatno gospodarsko škodo, ki je med letoma 2017 in 2019 znašala približno 52 milijonov EUR.
Zato Parlament zahteva več strukturne izmenjave informacij in operativnega usklajevanja med organi kazenskega pregona držav članic s podporo Europola. Hkrati menimo, da bi morala Komisija in Svet sprejeti potrebne ukrepe za vzpostavitev in razvoj policijskega sodelovanja, ki vključuje pristojne organe vseh držav članic.
Na koncu poslanci z resolucijo, ki sem jo podprla, prosimo Komisijo, naj predlaga ukrepe za izboljšanje evropske zakonodaje na tem področju pa tudi revizijo smernic EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (smernice TEN-T), saj želimo v boj proti kaznivim dejanjem in organiziranemu kriminalu v cestnem omrežju EU.

Proračunska sprava med Evropskim parlamentom in Svetom je bila soglasno sklenjena 15. novembra s sporazumom o skupnem besedilu proračuna za leto 2022 z odobritvami za prevzem obveznosti v višini 169,5 milijarde EUR in plačili v višini 170,6 milijarde EUR. Poročilo o predlogu sem na glasovanju podprla.
Glavni elementi sporazuma o proračunu za leto 2022 so 480 milijonov EUR nad predlogom proračuna (PP) in dopisom o spremembi 1 (AL1) za prednostne naloge EP za okrevanje, 51 milijonov EUR nad PP in AL1 za EU4Health, 60 milijonov nad PP in AL1 za Obzorje Evropa, 35 milijonov EUR nad PP in AL1 za Erasmus, 40 milijonov EUR nad PP in AL1 za program enotnega trga, 190 milijonov EUR nad PP in AL1 za NDICI.
Za 211 milijonov EUR se bo povečal sklad za humanitarno pomoč, 65 milijonov EUR manj, kot je bilo mišljeno v predlogu proračuna, pa se bo namenilo Frontexu. Zaradi potrebe po novih delovnih mestih bo treba povečati tudi proračun za delovna mesta za politične skupine, Sodišče, Računsko sodišče, največ pa se bo namenilo Evropskemu javnemu tožilstvu (3,8 milijona EUR nad predlogom proračuna).

Namen predloga spremembe proračuna je zagotavljati stalno podporo najbolj ranljivim beguncem v Turčiji kot posledici krize v Siriji, kar predstavlja enega izmed predlogov Komisije za nadaljevanje financiranja sirskih beguncev in gostiteljskih skupnosti v Turčiji, Jordaniji, Libanonu in drugih delih regije.
Parlament je zaskrbljen, ker stalna podpora beguncem v Turčiji ni bila upoštevana niti pri pogajanjih o sedanjem večletnem finančnem okviru niti v Instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje – Globalna Evropa, ter poudarja, da v sedanjih razmerah proračun Unije ne more biti edini vir financiranja za nadaljnjo podporo beguncem.
Menimo, da bi bilo treba v okviru spravnega postopka o splošnem proračunu Unije za proračunsko leto 2022 doseči celovit sporazum, ki bi zajemal financiranje Unije za nadaljnjo podporo beguncem v Turčiji in širši regiji.
Po oceni Komisije bo za izboljšanje trenutnih razmer potrebnih 325 milijonov EUR za razširitev kritja vodilnega programa mreže socialne varnosti v nujnih primerih, ki zagotavlja mesečna denarna nakazila za več kot 1,8 milijona beguncev. Preostanek izhaja iz sredstev za humanitarno pomoč v letih 2021 in 2022.
Cilj predloga je mobilizirati 149,6 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti, medtem ko se dodatna sredstva za plačila v letu 2021 ne zahtevajo.

Glavni namen predloga spremembe proračuna št. 6/2021 je zagotoviti dodatna sredstva za povečanje sredstev za Instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje in za pospešitev globalnega cepljenja z zagotovljenimi dodatnimi 200 milijoni odmerkov cepiva proti covidu-19, namenjenimi državam z nizkim in nižjim srednjim dohodkom. Predlog sem podprla, saj si želimo, da bi se proces cepljenja po svetu pospešil.
V predlogu je zajeto še povečanje sredstev za mehanizem Unije na področju civilne zaščite v višini 57,8 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, da se zagotovi dodatno financiranje za nove izredne razmere, med drugim lete za repatriacijo iz Afganistana, odzive na Haitiju po nedavnem potresu in preostale operacije, vključno z gašenjem gozdnih požarov.
Povečajo se tudi sredstva za prevzem obveznosti v proračunski vrstici sporazumov o partnerstvu o trajnostnem ribištvu v znesku 3,5 milijona EUR, saj so se proračunske potrebe po zaključku pogajanj o novih protokolih s Cookovimi otoki in Mavretanijo povečale.
Na splošno se neto učinek predloga spremembe proračuna 6/2021 na odhodke poveča za 473,5 milijona EUR v odobritvah za prevzem obveznosti.

Kritične surovine so glavni dejavnik za ustvarjanje industrijske vrednosti in zato za EU strateškega pomena, če želi zmanjšati svojo odvisnost, zaščititi svoje vrednostne in dobavne verige ter podpreti, spodbuditi in digitalizirati ekosisteme.
Izjemno pomembno je, da področje uredimo, saj je zaradi naraščajočega prebivalstva in prehodov na digitalno in podnebno nevtralno gospodarstvo povpraševanje po kritičnih surovinah vedno večje. Celovita strategija za kritične surovine mora vključevati visoke okoljske in družbene standarde, saj sta dostop do virov in trajnost ključnega pomena za EU, da uresniči zeleni dogovor, okrepi svojo odpornost in doseže cilje, zastavljene s Pariškim sporazumom.
Za dosego vseh ciljev bodo potrebni ukrepi za diverzifikacijo oskrbe iz primarnih in sekundarnih virov, zmanjšanje odvisnosti ter izboljšanje učinkovitosti virov in krožnosti. EU trenutno zagotavlja zelo malo ključnih kritičnih surovin, potrebnih na primer v sektorju vetrne energije, baterij, robotike in fotovoltaike, zato ukrepi krožnega gospodarstva (potrebno ravnanje z odpadki recikliranja, oblikovanje izdelkov in zamenjava) ne bodo zadostovali za naše povpraševanje.
EU mora ponovno prevzeti nadzor nad svojimi vrednostnimi in oskrbovalnimi verigami za kritične surovine, hkrati pa upoštevati naravno pomanjkanje surovin v Evropi.