9.ª legislatura Irena JOVEVA

Podprla sem ustanovitev medinstitucionalnega organa za etične standarde, saj predstavlja pomemben korak k zagotavljanju preglednosti, integritete in odgovornosti v vseh institucijah in svetovalnih organih EU.
Ta sporazum ne krepi le zaupanja evropskih državljanov v demokratične procese EU, temveč tudi utrjuje zavezanost EU najvišjim etičnim standardom. Ustanovitev tega organa odpravlja obstoječo neenotnost in nedoslednost etičnih okvirov v različnih subjektih EU.
S centralizacijo etičnega nadzora lahko uveljavljamo enotne standarde ravnanja, kar olajša učinkovito upravljanje, spremljanje in uveljavljanje pravil. Vloga neodvisnih strokovnjakov pri obravnavi posameznih primerov še povečuje sposobnost organa, da ohrani nepristranskost in strokovnost pri etičnih ocenah in odločitvah.
Poleg tega bo ta organ služil kot platforma za izmenjavo najboljših praks in razvoj trdnih etičnih smernic, ki se prilagajajo spreminjajočim se izzivom. Njegova ustanovitev je proaktiven ukrep, ki ni le odziv na pretekle pomisleke glede etičnih neskladij, temveč tudi predvideva prihodnje potrebe in zagotavlja, da bodo vsi člani institucij EU delovali v jasnem in standardiziranem etičnem okviru.
Ta pobuda je ključnega pomena za ohranjanje integritete delovanja Evropske unije in njene podobe na svetovnem prizorišču.

Glasovala sem za predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira ukrepov za krepitev evropskega ekosistema proizvodnje proizvodov neto ničelnih tehnologij (akt o neto ničelni industriji) (A9-0343/2023).
Namen zakona o neto ničelni industriji je okrepiti evropsko proizvodnjo tehnologij z ničelno neto vrednostjo. Poudarek je na usklajevanju, inovacijah in širjenju proizvodnih zmogljivosti za podporo podnebnim ciljem, povečanje konkurenčnosti in doseganje dekarbonizacije.
Ta ponudba vključuje bistvene komponente, materiale in stroje za proizvodnjo z ničelno tehnologijo. Zakon daje prednost financiranju z dodelitvijo 25 % prihodkov iz državnega sistema trgovanja z emisijami. Poleg tega bo uveden koncept industrijske doline z ničelno neto tehnologijo, ki bo spodbujal industrijsko simbiozo in usmerjene naložbe po vsej Evropi, zlasti v regijah, ki prehajajo s premoga.
Doline določijo države članice s spremljajočimi načrti za spodbujanje proizvodnih dejavnosti in reindustrializacijo območja. Na splošno je cilj predloga z usmerjenimi ukrepi in strateškimi naložbami v tehnologije z ničelno neto vrednostjo pospešiti evropske podnebne cilje, industrijsko konkurenčnost in trajnostno gospodarsko rast.

Podprla sem resolucijo o nedemokratičnih predsedniških volitvah v Rusiji in njihovi nezakoniti razširitvi na zasedena ozemlja, saj obravnava temeljne kršitve demokratičnih načel in mednarodnega prava.
Resolucija jasno opisuje pomanjkanje svobodnih in poštenih volilnih postopkov v Rusiji, ki jih je še poslabšala nezakonita razširitev teh tako imenovanih volitev na ukrajinska ozemlja, ki jih Rusija trenutno okupira. To ne le spodkopava suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, ampak je tudi v nasprotju s številnimi mednarodnimi sporazumi, katerih podpisnica je Rusija.
Resolucija poudarja sistemsko represijo pod režimom Vladimirja Putina, ki manipulira z volilnimi izidi, da bi ohranil oblast, hkrati pa zatira nasprotovanje in omejuje državljanske svoboščine. Evropski parlament z obsodbo teh dejanj potrjuje svojo zavezanost podpori demokracije, človekovih pravic in pravne države v EU in po svetu.
Poleg tega je resolucija skladna s stališčem EU, da ne priznava nezakonitih volilnih praks in vodstva, ki naj bi ga vzpostavile. Ukrajinskemu ljudstvu in ruskim državljanom, ki nasprotujejo tem zatiralskim dejanjem, pošilja močno sporočilo solidarnosti ter se zavzema za takojšnjo prekinitev teh kršitev in ponovno vzpostavitev resnične demokracije v regiji.