Pravica do popravila: ukrepi EU zabolj privlačna popravila

Poslanci Evropskega parlamenta so po večletnih prizadevanjih sprejeli zakonodajo, ki zagotavlja pravico do popravila izdelkov, ki se jim da podaljšati življenjsko dobo.

Sicer popravljivi izdelki, ki jih zavržemo, imajo velik vpliv na okolje, saj na letni ravni v EU ustvarijo 35 milijonov ton odpadkov. Pravica do popravila je ključni korak načrta EU za oblikovanje krožnega gospodarstva do leta 2050 v okviru evropskega zelenega dogovora, načrta EU za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Parlament je aprila 2024 sprejel direktivo o pravici do popravila, katere cilj je spodbuditi bolj trajnostno potrošništvo in sicer z lažjim dostopom do popravila poškodovanih izdelkov, zmanjšanjem odpadkov in podporo sektorja za popravljanje blaga.

René Repasi, nemški poslanec S&D, ki je odgovoren za vodenje zakonodaje v Parlamentu, je dejal: ''Pravica potrošnikov do popravila izdelkov bo zdaj postala resničnost. Lažje in ceneje bo popravljati kot pa kupovati nove, drage izdelke. To je pomemben dosežek za Parlament in njegovo zavezo, da potrošnikom omogoči, da sodelujejo v boju proti podnebnim spremembam.“

Lažje in ceneje bo popravljati kot pa kupovati nove, drage izdelke.
René Repasi (S&D, Nemčija)
Poslanec, odgovoren za vodenje zakonodaje o pravici do popravila v Parlamentu

Štirje razlogi za zakonodajo o pravici do popravila


1) Raziskava Eurobarometer iz leta 2020 ugotavlja, da bi 77 odstotkov potrošnikov v EU raje popravilo svoje stvari kot kupilo nove, a jih morajo zamenjati ali zavreči zaradi cene popravila in ker so storitve slabo dostopne.

2) Zastaranje je še ena ovira na poti do bolj trajnostne potrošnje: nekateri izdelki so zasnovani tako, da prenehajo delovati po določenem času ali času uporabe. V nekaterih primerih so deli naprav oblikovani tako, da jih ni mogoče odstraniti in nadomestiti.

3) Elektronski odpadki so najhitreje rastoč vir odpadkov v EU. Še vedno pa jih večina ni recikliranih.

4) Popravila elektronskih naprav bi bila lahko dobra za okolje. Več popravil bi lahko pomenilo zmanjšanje potreb po surovinah, manj izpustov toplogrednih plinov in manjšo porabo energije.


Preverite naše infografike s podatki o e-odpadkih.

Kaj je vključeno v zakonodajo o pravici do popravila?


Evropski parlament se že več kot desetletje zavzema za izboljšanje pravic potrošnikov do popravila in je Evropski komisiji predstavil več konkretnih predlogov, kako popravila narediti sistematična, cenovno dostopna in privlačna.

Aprila 2022 je Parlament pozval Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o pravici do popravila, ki bi zajemal izdelke z dolgo življenjsko dobo, ki jih je mogoče popraviti. Komisija je predlog predložila marca 2023.

Cilj nove zakonodaje je, da postanejo popravila bolj privlačna in dostopna za potrošnike:

  • Prodajalci bodo morali dati prednost popravilu v zakonskem garancijskem roku, če je popravilo cenejše ali enako drago kot zamenjava blaga. Zakonsko jamstvo se bo po popravilu izdelka podaljšalo za eno leto.
  • Potrošniki bodo imeli pravico zahtevati popravilo izdelkov, kot so pralni stroji, sesalniki in pametni telefoni, po izteku garancije. Seznam kategorij izdelkov, upravičenih do popravila, se lahko sčasoma razširi.
  • Za čas trajanja popravila bo potrebno potrošnikom ponuditi začasne nadomestne naprave. Če se izkaže, da je naprava nepopravljiva, se lahko potrošniki alternativno odločijo za obnovljeno napravo.
  • Vzpostavljena bo evropska spletna platforma z nacionalnimi oddelki, ki bo potrošnikom pomagala najti lokalne serviserje na njihovem območju.
  • Potrošnikom bodo ponujene spodbude za popravilo izdelkov, namesto da bi jih zamenjali z novimi.
  • Potrošnikom bo potrebno ponuditi usklajen niz informacij o popravljivosti naprav, da bodo lahko ocenili in primerjali storitve popravil.

Direktiva dopolnjuje druge nove predpise EU o okoljsko primerni zasnovi in pomeni premik k potrošnikom prijaznejšemu in okolju prijaznejšemu pristopu.

    Naslednji koraki


    Po odobritvi Parlamenta in potrditvi Sveta bo direktiva objavljena v Uradnem listu EU. Države EU bodo imele nato 24 mesecev časa, da jo prenesejo v svoje nacionalne zakonodaje.


    Več o ukrepih, s katerimi hoče EU oblikovati krožno gospodarstvo: