Dolgoročni proračun Evropske unije

Financiranje Evropske unije in poraba sredstev V nadaljevanju si lahko preberete, kaj je dolgoročni proračun Evropske unije in kako se sprejema.

Kazalo vsebine

Množica ljudi v mestu pod modrim nebom in zastavo Evropske unije.
Naložbe, ki se načrtujejo v okviru dolgoročnega proračuna, koristijo ljudem po vsej Evropski uniji.

Dolgoročni proračun Evropske unije pomaga milijonom Evropejcev, med drugim kmetom, študentom, raziskovalcem, mestom, podjetjem, regijam in nevladnim organizacijam. Prispeva k najsodobnejšim raziskavam, bolj zdravi in varnejši hrani, novim in boljšim cestam, železnicam in letališčem, čistejšemu okolju in boljši varnosti na zunanjih mejah Unije.

Združevanje virov krepi Evropo in povečuje blaginjo.

Sedanji dolgoročni proračun velja od leta 2021 do leta 2027, priprave na naslednji proračun pa že potekajo.

Dolgoročni proračun Evropske unije

V dolgoročnem proračunu, ki se v Pogodbi o Evropski uniji imenuje večletni finančni okvir, je določeno, koliko denarja lahko Evropska unija porabi za različna področja politik v obdobju najmanj petih let. Prejšnji dolgoročni proračuni so veljali sedem let.

Dolgoročni proračun upravičencem omogoča lažje načrtovanje programov, ki jih želi Evropska unija finančno podpreti, zaradi česar so tudi učinkovitejši. Ta predvidljivost je na primer koristna za raziskovalce, ki delajo na znanstvenih projektih, ki trajajo več let, ali za financiranje velikih infrastrukturnih projektov.

Dolgoročni proračun mora biti tudi dovolj prožen, da se omogoči obvladovanje nepredvidenih kriz in izrednih razmer, kot so pandemije ali naravne nesreče zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov. Dolgoročni proračun zato vključuje več instrumentov, ki omogočajo, da se denar lahko uporabi na področjih, kjer je v nepredvidenih okoliščinah najbolj potreben.

Za razliko od nacionalnih proračunov je proračun Evropske unije bolj naložbeno naravnan. Tako denimo ni namenjen financiranju osnovnega izobraževanja ali nacionalnih zdravstvenih sistemov, temveč področij, kjer lahko Unija doseže spremembe z izkoriščanjem ekonomije obsega, preprečevanjem podvajanja, spodbujanjem rasti in konkurenčnosti ali solidarnostjo.

Kako Evropska unija porablja sredstva?

Evropska unija s proračunom podpira raziskave in inovacije, naložbe v vseevropska prometna in energetska omrežja ter razvoj malih in srednjih podjetij. Tako spodbuja rast in ustvarjanje delovnih mest v Uniji.

V okviru sedanjega dolgoročnega proračuna je največji del sredstev dodeljen skupni kmetijski politiki, skupni ribiški politiki in okoljski politiki. Drugi največji delež evropskih sredstev je namenjen programom kohezijske politike, ki podpirajo revnejše regije. Iz dolgoročnega proračuna se financirajo tudi mednarodna humanitarna pomoč in razvojni projekti.

Več o programih, ki se podpirajo iz dolgoročnega proračuna, in o projektih, ki se financirajo v vaši regiji.

Infografika prikazuje glavne značilnosti evropskega proračuna. Ta je: učinkovit, demokratičen, uspešen, zagotavlja stabilnost, naložbeni proračun

Kako se financira dolgoročni proračun Evropske unije?

Dolgoročni proračun Evropske unije se financira iz več virov dohodkov. Med njimi so:

  • prispevki držav članic v višini nekaj več kot 1 % njihovega bruto nacionalnega dohodka – ti predstavljajo več kot polovico proračuna;
  • uvozne dajatve na proizvode iz tretjih držav;
  • globe za podjetja, ki kršijo pravila Unije o konkurenci;
  • majhen odstotek davka na dodano vrednost (DDV), ki ga pobere vsaka država članica;
  • od leta 2021 prispevek držav članic temelji na količini nereciklirane odpadne plastične embalaže, ki jo proizvedejo.

V prihodnosti bo morda uvedenih še več virov prihodkov za evropski proračun.

Parlament je novembra 2023 podprl predlog Komisije o uvedbi treh novih virov, ki so: prihodki iz trgovanja z emisijami, prihodki od dajatve na ogljik za uvoženo blago in prispevek, ki temelji na dobičku podjetij. Predlog bo lahko začel veljati, ko ga bo soglasno sprejel Svet in ratificiralo vseh 27 držav članic, a do sedaj na tem področju ni bilo večjega napredka.

Komisija je leta 2025 predlagala nove vire prihodkov za financiranje novega dolgoročnega proračuna, ki bo začel veljati leta 2028. Predstavila je tri predloge za nove vire prihodkov prihodkov, med katerimi so trošarina na tobak, letni pavšalni prispevek podjetij, ki niso mala in srednja podjetja, ter dajatve na e-odpadke in e-trgovanje.

Watch the video document
Proračun Evropske unije
Oglejte si videoposnetek o dolgoročnem proračunu Evropske unije.

Odločanje o prihodnjem dolgoročnem proračunu Evropske unije

Evropska komisija je julija 2025 predstavila predlog o naslednjem dolgoročnem proračunu Evropske unije.

Poslanci Evropskega parlamenta so ga preučili in pripravili pogajalsko stališče.

Pogajanja se bodo lahko začela, ko bodo države članice v Svetu sprejele svoje stališče. Dogovor o naslednjem dolgoročnem proračunu naj bi dosegli še pred koncem leta 2027.

Dolgoročni proračun morajo v Svetu soglasno sprejeti vse države članice, še pred tem pa ga mora odobriti Evropski parlament.

Predlog Komisije o naslednjem dolgoročnem proračunu

Sedanji dolgoročni proračun, vreden 1,2 bilijona evrov (v cenah iz leta 2025), velja od leta 2021 do leta 2027. Ob njegovem sprejetju leta 2020 je predstavljal 1,13 % bruto nacionalnega dohodka.

Koliko sredstev za novi proračun Unije predlaga Komisija?

Komisija predlaga, da bi dolgoročni proračun za obdobje sedmih let (2028–2034) znašal 1,76 bilijona evrov (v cenah iz leta 2025), kar ustreza 1,26 % bruto nacionalnega dohodka Evropske unije. Od tega bi bilo 149,3 milijarde evrov (0,11 % BND Unije) namenjenih za odplačilo dolga, nastalega v okviru instrumenta za okrevanje Next Generation EU, ki je bil vzpostavljen za odpravo posledic pandemije covida-19.

Možne spremembe strukture proračuna

Komisija predlaga precejšnje prestrukturiranje in poenostavitev proračuna. Zmanjšati želi število proračunskih postavk in združiti različne programe.

Predlagane prednostne naloge na področju porabe so razdeljene na štiri razdelke.

Prvi razdelek zajema ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, kmetijstvo in podeželje, pomorstvo ter blaginjo in varnost. To je največji razdelek, ki predstavlja približno polovico celotnega proračuna.

Drugi razdelek se osredotoča na konkurenčnost, blaginjo in varnost ter predstavlja približno 30 % celotnega proračuna.

Osrednji del tega razdelka je novi Evropski sklad za konkurenčnost, ki bo upravljal naložbe v program Obzorje Evropa (program Unije za financiranje raziskav in inovacij) in naslednja štiri prednostna področja politike: odpornost in varnost, obrambna industrija in vesolje; vodilni položaj na digitalnem področju; prehod na čisto energijo in razogljičenje industrije; zdravje, biotehnologija in biogospodarstvo.

Razdelek vključuje tudi program Erasmus+, ki je povezan z Evropsko solidarnostno enoto, in Instrument za povezovanje Evrope.

Tretji razdelek se imenuje Globalna Evropa. Predstavlja približno 10 % predlaganega proračuna in zlasti prek sklada Globalna Evropa podpira zunanje delovanje Evropske unije.

Četrti razdelek je namenjen upravi in predstavlja približno 6 % vseh sredstev. Krije stroške plač in pokojnin evropskih uradnikov, stavb institucij in evropskih šol.

Kakšni so predlagani načrti za nacionalna in regionalna partnerstva?

Skladno s prvim razdelkom bo imela vsaka država članica svoj načrt, ki bo vključeval podporo kmetom in manj razvitim regijam, pa tudi migracije in varnost meja. Načrti bodo združevali vire, ki so bili prej razdeljeni med več ločenih programov. Komisija upa, da se bodo z združevanjem virov povečale sinergije med politikami in prožnost. Parlament sicer podpira zamisel o prožnosti, vendar želi zagotoviti, da nova struktura proračuna ne bo negativno vplivala na preglednost in odgovornost.

Prihodki Evropske unije

Komisija predlaga nove vire prihodkov, s čimer želi poskrbeti, da se prispevki držav članic ne bi spremenili. Med novimi viri prihodkov so: davek na e-odpadke; trošarina na tobak; sistem trgovanja z emisijami in mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah; ter davek od dohodkov pravnih oseb za velika podjetja.

Stališče Parlamenta o predlogu Komisije o proračunu

Parlament je aprila 2026 sprejel pogajalsko stališče o proračunu za obdobje 2028–2034. Stališče vključuje razčlenitev zneskov, ki jih želi Parlament dodeliti posameznim programom financiranja.

Predlog Parlamenta o skupnem proračunu

Poslanci so razočarani nad neambicioznostjo Komisije in želijo, da bi naslednji proračun znašal 1,27 % bruto nacionalnega dohodka Unije in da odplačevanje dolga za sklad za okrevanje NextGenerationEU (0,11 % bruto nacionalnega dohodka) ne bi bilo vključeno v proračunska sredstva za financiranje operativnih programov, ki koristijo državljanom.

To bi pomenilo približno 10-odstotno povečanje v primerjavi s predlogom Komisije.

Po mnenju poslancev je to najnižji znesek, ki ga Evropska unija potrebuje za izpolnjevanje svojih zavez, odzivanje na pričakovanja državljanov in reševanje glavnih izzivov, kot so morebitno obsežno vojskovanje v Evropi, gospodarski in socialni izzivi, zaostanek v konkurenčnosti ter vse hujša podnebna kriza in kriza biotske raznovrstnosti.

Dodatna sredstva bi morali enakomerno porazdeliti med tri razdelke proračuna, iz katerih se financirajo prednostne naloge Evropske unije (brez povečanja sredstev za javno upravo), obenem pa bi morala ta dodatna vsota proračun zaščititi pred inflacijskimi šoki.

Mnenja poslancev Evropskega parlamenta o novi strukturi proračuna in nacionalnih načrtih

Poslanci poenostavljene strukture, ki jo predlaga Komisija, sicer bistveno ne spreminjajo, odločno pa nasprotujejo ponovni nacionalizaciji proračuna Evropske unije. Opozarjajo, da bi lahko pristop Komisije, po katerem bi vsaka država članica imela svoj načrt, spodkopal politike Unije, zmanjšal preglednost in ustvaril konkurenco med upravičenci.

Namesto tega želijo uvesti ločena namenska sredstva za politike v okviru nacionalnih in regionalnih partnerskih načrtov, skupno kmetijsko politiko in ribiško politiko, ter za najbolj oddaljene regije, kohezijsko politiko, Evropski socialni sklad in notranje zadeve.

Želijo tudi, da bi bili lokalni in regionalni organi v celoti vključeni v načrtovanje in izvajanje programov.

Stališče Parlamenta o financiranju pobud za konkurenčnost

Poslanci so pozdravili predlog Evropske komisije o podvojitvi sredstev za izboljšanje konkurenčnosti, obrambne zmogljivosti, inovacij, digitalnega in zelenega prehoda, infrastrukture, zdravstva, izobraževanja in kulture. Pozvali so tudi k večji podpori za najpomembnejše programe, kot so Evropski sklad za konkurenčnost, Obzorje Evropa, Instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, AgoraEU ter mehanizem Unije na področju civilne zaščite. Predlagali so tudi namensko financiranje za ukrepe, povezane s programoma EU za zdravje in LIFE, v okviru Evropskega sklada za konkurenčnost.

Poslanci menijo, da je predlagano povečanje sredstev za zunanje delovanje nezadostno glede na obseg zunanjih izzivov in groženj, ter pozivajo, naj se za širitev, razvoj, Ukrajino, večstransko sodelovanje in humanitarno pomoč nameni več sredstev.

Ogroženi preglednost in odgovornost

Poslanci poudarjajo, da poenostavitev proračuna ne sme ogroziti preglednosti, odgovornosti in demokratičnega nadzora ali ustrezne revizije odhodkov. Zavedajo se, da je potrebna prožnost, opozarjajo pa, da bi lahko ta brez preglednosti spodkopala zaupanje javnosti v Evropsko unijo.

Poudarjajo tudi, da mora biti spoštovanje vrednot Evropske unije in pravne države pogoj za dostop do sredstev Unije, pri čemer končni prejemniki ne smejo biti kaznovani, če njihova vlada krši pravno državo.

Stališče Parlamenta o prihodkih

Parlament pozdravlja predlagano uvedbo novih „lastnih sredstev“. Predlaga tudi druge možne nadomestne vire prihodkov, ki bi jih bilo treba upoštevati, če bi države članice katerega od predlogov zavrnile. Drugi viri so denimo dajatev na digitalne storitve, dajatev na spletne igre na srečo, razširitev mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah in dajatev na kapitalske dobičke od kriptosredstev.

Naslednji koraki pri odločanju o proračunu Unije 2028–2034

Parlament je pripravljen na pogajanja s Svetom o uredbi o strukturi in glavnih zneskih proračuna za obdobje 2028–2034.

Pogovori se lahko začnejo, ko bo Svet v imenu vlad držav članic sprejel skupno stališče. Za končno potrditev proračuna je potrebna odobritev Parlamenta.

Več informacij:

Deli ta prispevek na: