Trajnostno gozdarjenje: Evropski poslanci proti krčenju gozdov

Zaščita gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi sta ključna za boj proti podnebnim spremembam. Preberite, za kaj si prizadeva Evropski parlament.

Watch the video document
Gozdovi
Evropa za boj proti podnebnim spremembam potrebuje gozdove

Parlament si že dolgo prizadeva za spodbujanje trajnostnega upravljanja z gozdovi v EU in za zaščito gozdov po svetu.

Aprila 2023 je parlament potrdil nov zakon, s katerim želi zaustaviti degradacijo gozdov, in sicer z odstranitvijo proizvodov, ki prispevajo k krčenju gozdov, s trga EU. Zahvaljujoč prizadevanjem Parlamenta pravila tudi zahtevajo, da podjetja spoštujejo človekove pravice in pravice domorodnih ljudstev.

Pravila bi morala začeti veljati 30. decembra 2024, vendar je Parlament istega meseca odločil, da njihovo uporabo za eno leto odloži. Velika podjetja bi morala tako začeti izpolnjevati zahteve do 30. decembra 2025, medtem ko imajo mikro in mala podjetja čas za uskladitev do 30. junija 2026.

Parlament se je odzval tudi na novo strategijo EU zo gozdovih za leto 2030, ki jo je Komisija predstavila julija 2021 in ki povezuje trajnostno upravljanje gozdov in ​​omejevanje krčenja gozdov ter doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora, strategije Od vil do vilic in strategije o biotski raznovrstnosti. Namen strategije je povečati obseg in kakovost gozdov EU ter spodbujati njihovo vlogo ponorov ogljika.

Poročilo Parlamenta poudarja raznolikost gozdov EU in potrebo po doseganju trajnostnega upravljanja v tesnem sodelovanju z lastniki gozdov. Poleg tega, da pomagajo blažiti podnebne spremembe, imajo gozdovi tudi gospodarske in družbene funkcije, tako da morajo biti njihove različne vloge usklajene.

Zakaj so gozdovi pomembni?


Gozdovi imajo pomembno družbeno, gospodarsko in okoljsko vrednost. Pokrivajo 39 odstotkov površin EU. Zdravi gozdovi so ključni za bojevanje proti podnebnim spremembam, saj iz ozračja zajemajo ogljikov dioksid. Kot ponori ogljikovega dioksida so pomembni pri doseganju ogljične nevtralnosti EU. Zato je nujno ščititi tako njih kot skupnosti, ki se zanašajo nanje.

Kateri so razlogi za krčenje gozdov?


Krčenje gozdov se odvija z zaskrbljujočo hitrostjo po vsem svetu. Posledice so izpusti toplogrednih plinov in izguba biotske raznovrstnosti. Po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) je bilo med letoma 1990 in 2020 zaradi krčenja gozdov izgubljenih približno 420 milijonov hektarjev gozdov – območje, ki je približno tako veliko kot EU.

Med krčenjem gozdov ter mednarodnim povpraševanjem po izdelkih, proizvodnja katerih prispeva h globalnemu krčenju in uničevanju gozdov, je jasna povezava. EU je velika uvoznica teh izdelkov in se zato lahko loti boja proti krčenju gozdov preko svoje trgovinske politike.

Nezakonita sečnja problem še poslabšuje in kljub zakonodaji EU, kot je uredba o izvrševanju zakonodaje, upravljanju in trgovanju na področju gozdov (FLEGT), je to še vedno pomemben vzrok krčenja gozdov v EU in po svetu.

Podnebne spremembe in izguba biotske raznovrstnosti hodijo z roko v roki s hujšimi sušami, poplavami in požari, ki povzročajo nadaljnje krčenje gozdov, to pa še poslabšuje podnebne spremembe. Gozdni požari v Amazoniji leta 2019 so bili tako obsežni, da je postalo jasno, da je potreben mednarodni odziv.

Preberite več o vzrokih za krčenje gozdov in odgovoru EU.

Rešitve proti krčenju gozdov


Trajnostno gospodarjenje z gozdovi išče ravnovesje med gospodarskimi in družbenimi vplivi gospodarjenja z gozdovi ter okoljskimi cilji. Prispeva k zdravju gozdov ter krepi odpornost na podnebne spremembe. 

Uporaba satelitskih posnetkov za boljše zgodnje zaznavanje naravnih katastrof, kot so suše in gozdni požari, lahko pomaga blažiti tveganja in izboljšati zaščito gozdov.

Kako lahko EU pomaga podpreti trajnostno gospodarjenje z gozdovi in jih zaščititi?


Že za več kot 60 odstotkov gozdov v EU je opredeljeno, da v njih veljajo načela trajnostnega gospodarjenja. Od industrije gospodarjenja z gozdovi je odvisnih 3,6 milijona ljudi v EU. V Sloveniji se z gospodarjenjem z gozdovi ukvarja 3400 ljudi.

Parlament meni, da trajnostno gospodarjenje z gozdovi lahko pomaga pri blaženju podnebnih sprememb in hkrati podpira ključni gospodarski sektor. Poziva, naj se za trajnostno gospodarjenje z gozdovi nameni več sredstev iz skupne kmetijske politike.

Evropski poslanci pozivajo h krepitvi splošnih podnebnih koristi gozdov in gozdne vrednostne verige – ki jih prinašata vsrkavanje CO2 in hramba ogljika v lesenih izdelkih. Parlament poudarja tudi potrebo po povečanju sredstev za nadomestitev fosilnih goriv in materialov iz njih. Gozdovi in celotna vrednostna veriga, ki je odvisna od njih, so ključni za nadaljnje razvijanje krožnega biogospodarstva, ki pomembno prispeva k blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje.

Parlament si prizadeva za boljše ukrepe proti nezakoniti sečnji in odstranitev blaga, ki se ga pridobiva na območjih, kjer je bil prej gozd, iz dobavnih verig v EU. Evropski poslanci hočejo zagotoviti tudi sistematično ocenjevanje vpliva trgovinskih dogovorov na stanje gozdov, biotsko raznovrstnost in človekove pravice.

Poslanci so pozvali, naj se trajnostno gospodarjenje z gozdovi spodbuja po vsem svetu, satelita EU (Copernicus in Galileo) pa naj bosta v pomoč pri nadzoru uničevanja gozdov ter gozdnih požarov v tretjih državah. Pozvali so tudi k ustreznemu financiranju raziskav in inovacij, ki bodo pripomogle, da gozdovi postanejo bolj odporni na podnebne spremembe.

Parlament hoče zavezujoče cilje, ki bodo varovali in obnovili gozdne ekosisteme, še posebej gozdove, na katere človek v zadnjem času ni vplival.


Članek je bil objavljen leta 2020 in večkrat posodobljen.

Sporočila za javnost

Več o gozdarstvu in boju proti krčenju gozdov

Deli ta prispevek na: