European Central Bank - eurosystem
European Central Bank - eurosystem
Search
Možnosti iskanja
Domov Mediji Pojasnjujemo Raziskave in publikacije Statistika Denarna politika Euro Plačila in trgi Zaposlitve
Predlogi
Razvrsti po

Pogosta vprašanja o digitalnem euru

Ažurirano 17. avgusta 2026

Namen in koristi digitalnega eura

Izvedba in delovanje

Napredek in deležniki

Vpliv in zadržki

1. Zakaj Evropa potrebuje digitalni euro?

V svetu, kjer digitalna plačila postajajo vse bolj uveljavljena, se uporaba gotovine zmanjšuje, premik k spletnemu nakupovanju pa se pospešuje. Digitalni euro bi bil digitalna oblika gotovine, saj bi potrošnikom omogočal dostop do centralnobančnega denarja v digitalni obliki ter bi tako dopolnjeval bankovce in kovance.

Digitalni euro bi ljudem olajšal življenje, saj bi ponudil nekaj, kar zdaj še ne obstaja: digitalno plačilno sredstvo, ki se sprejema povsod v euroobmočju in s katerim je mogoče plačevati v trgovinah, na spletu ali med fizičnimi osebami.

Enako kot gotovina bi bil digitalni euro enostavno dostopen, za opravljanje ali prejemanje plačil bi bil brezplačen in imel bi status zakonitega plačilnega sredstva. Zagotavljal bi tudi visoko raven zaščite in zasebnosti, s funkcionalnostjo brez spletne povezave pa bi bil vedno na voljo tudi v primeru težav s povezljivostjo ali začasnih izpadov električne energije.

Poleg tega bi digitalni euro ohranil denarno suverenost euroobmočja in okrepil evropsko strateško avtonomijo, ker bi celoten ekosistem plačil v Evropi postal bolj učinkovit. Digitalni euro bi spodbujal inovacije in prispeval k večji odpornosti evropske plačilne infrastrukture proti kibernetskim napadom in tehničnim motnjam.

Skratka, z digitalnim eurom bi plačila postala preprostejša, varnejša in učinkovitejša, hkrati pa bi lahko evropski državljani in podjetja v digitalni dobi izkoristili prednosti zaupanja vrednega plačilnega sredstva, ki je kos izzivom prihodnosti. Ker bi dopolnjeval fizično gotovino, bi Evropejci lahko svobodno izbirali, kako plačujejo.

Več informacij o tem, zakaj potrebujemo digitalni euro.

2. Kako bi digitalni euro lahko okrepil strateško avtonomijo Evrope?

Digitalni euro bi ponudil vseevropsko plačilno rešitev, ki je na voljo v celotnem euroobmočju, se upravlja v Evropi po evropskih pravilih in ga vzdržujejo evropski ponudniki.

Trenutno se digitalna plačila v euroobmočju še vedno razlikujejo od države do države in po primerih uporabe. Več kot 60% držav v euroobmočju denimo nima svojega nacionalnega sistema kartičnih plačil za nakupovanje v trgovinah. Kjer takšni nacionalni sistemi obstajajo, pa običajno delujejo samo znotraj države in so včasih omejeni na posebne vrste plačil.

To pomeni, da večina evropskih potrošnikov – ko plačujejo v domači državi ali ko znotraj euroobmočja opravljajo čezmejna plačila – nima druge izbire, kot da se zanaša na majhno število neevropskih podjetij, ki prevladujejo na trgu plačil. Z digitalnim eurom bi se zmanjšala odvisnost Evrope od neevropskih ponudnikov plačilnih storitev, saj bi ponudil evropsko alternativo in ljudem omogočil večjo izbiro pri plačevanju.

Z zavezanostjo odprtim standardom in z zagotavljanjem javne infrastrukture za digitalna plačila bi digitalni euro ponudnikom omogočil enostavno širitev ponudbe z vseevropskimi rešitvami, s čimer bi evropsko plačilno okolje postalo bolj konkurenčno in inovativno.

Na splošno bi digitalni euro omogočil, da na področju digitalnih financ, kjer inovacije služijo javnemu dobremu, Evropa postane najnaprednejše območje na svetu.

3. Zakaj bi ljudje hoteli uporabljati digitalni euro?

Digitalni euro bi bil plačilna rešitev za vsako priložnost. Z njim bi se lahko plačevalo kadarkoli in kjerkoli v euroobmočju – bil bi kot gotovina, a pripravljen na digitalno dobo. Bil bi splošno sprejeto digitalno plačilno sredstvo, ki bi ga potrošniki lahko brezplačno uporabljali v trgovinah, na spletu ali med fizičnimi osebami. Ljudem bi omogočil, da plačujejo digitalno, hkrati pa še vedno uporabljajo javno plačilno sredstvo. Poleg tega bi se lahko uporabljal tako s spletno povezavo kot tudi brez nje.

Zasnovan bi bil tako, da bi zagotavljal najvišjo raven zaščitenosti in zasebnosti v skladu z visokimi standardi Evropske unije, ki ima najstrožje zakone o varnosti in zasebnosti na svetu.

Eurosistem ne bi identificiral ljudi na podlagi njihovih plačil. Poleg tega bi bili pri plačevanju brez spletne povezave osebni podatki o transakcijah znani le plačniku in prejemniku plačila.

Digitalni euro bi bil varen in kot javno dobro dostopen vsem potrošnikom, ne glede na to, kje živijo ali kakšno raven digitalnih ali finančnih veščin imajo. Digitalni euro bi upošteval potrebe invalidov in ljudi, ki nimajo dostopa do bančnega računa, tako da nihče ne bi bil zapostavljen.

Da bi bilo digitalni euro mogoče uporabljati povsod v euroobmočju, predlagana uredba o digitalnem euru, ki jo je predstavila Evropska komisija, predvideva, da bi ga morali trgovci, ki sprejemajo digitalna plačila, obvezno sprejemati, banke pa bi ga morale obvezno distribuirati svojim strankam.

4. Ali bi digitalni euro nadomestil gotovino?

Ne. Digitalni euro gotovine ne bi nadomestil, ampak bi jo dopolnjeval. Uporabljal bi se vzporedno z gotovino in bi izpolnjeval željo ljudi, da vedno več plačujejo digitalno na hiter in varen način. Gotovina bi bila še naprej zakonito plačilno sredstvo in bi še naprej obstajala vzporedno z digitalnim eurom in zasebnimi elektronskimi plačilnimi sredstvi, ki se trenutno uporabljajo.

Sedanje preoblikovanje eurskih bankovcev, ki bodo imeli izboljšane zaščitne elemente, kaže, da je ECB zavezana prihodnosti gotovine. ECB pozdravlja sveženj Evropske komisije o enotni valuti, ki ohranja svobodo ljudi, da izberejo gotovino ali digitalni euro, ko plačujejo s centralnobančnim denarjem.

Več o strategiji Eurosistema o gotovini in procesu preoblikovanja bankovcev lahko izveste na strani o prihodnjih bankovcih na spletnem mestu ECB.

5. Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel trgovcem?

Digitalni euro bi bil vseevropska rešitev, ki bi trgovcem omogočala, da svoje izdelke in storitve tržijo strankam po vsej Evropi z brezhibno in povsod enako plačilno izkušnjo. Zmanjšal bi odvisnost od neevropskih plačilnih rešitev, saj bi ponudil evropsko alternativo, s čimer bi se okrepil položaj trgovcev, ko se s ponudniki plačilnih rešitev pogajajo o pogojih, znižali pa bi se tudi njihovi stroški.

ECB pri razvoju digitalnega eura tesno sodeluje s trgovci in njihovimi predstavniki. Pri zasnovi digitalnega eura se upošteva, kaj je trgovcem pomembno, kot so nemotena integracija z obstoječimi sistemi plačevanja nakupov, preprosta uporaba in odpornost plačevanja. Digitalni euro bi trgovcem omogočil, da plačilo prejmejo takoj brez dodatnih stroškov, in sicer tudi brez internetne povezave.

Več o interakciji s trgovci je na voljo v poročilu o ustreznosti digitalnega eura v plačilnem ekosistemu in v raziskavi uporabnikov, ki je potekala z malimi trgovci.

6. Kakšne koristi bi digitalni euro prinesel ponudnikom plačilnih storitev?

Nadzorovani ponudniki plačilnih storitev, kot so banke, bi imeli ključno vlogo pri distribuciji digitalnega eura. Bili bi glavna kontaktna točka za ljudi, trgovce in podjetja pri vseh temah v zvezi z digitalnim eurom, izvajali pa bi tudi vse storitve za končne uporabnike.

Model nadomestil iz uredbe o uvedbi digitalnega eura, ki ga predlaga Evropska komisija, zagotavlja, da bodo banke prejele ustrezno nadomestilo za storitve, ki jih ponujajo. Eurosistem ne bo zaračunaval provizij za shemo in obdelavo, s čimer se bodo zmanjšali skupni stroški za banke in sistem kot celoto.


Ponudniki plačilnih storitev bi lahko dodatno izkoristili temeljno plačilno infrastrukturo, ki jo ponuja digitalni euro, da bi razvili nove storitve z dodano vrednostjo, kar bi spodbudilo inovacije na področju plačil malih vrednosti v euroobmočju.

Inovacijska platforma ECB je pobuda, ki je preučevala, katere inovativne storitve bi trg lahko razvil (kot so denimo pogojna plačila). S tem bi se lahko sprostili novi poslovni modeli, tokovi prihodkov in priložnosti za ponudnike plačilnih storitev – tudi v segmentih strank, ki jih je vse težje obdržati – hkrati pa bi se izboljšala uporabniška izkušnja za potrošnike in trgovce.

ECB bo še naprej sodelovala s trgom, da bi sprostila inovacijski potencial digitalnega eura in raziskala, kako bi lahko digitalni euro spodbujal inovacije v euroobmočju.

Več o interakciji s ponudniki plačilnih storitev je na voljo v poročilu o ustreznosti digitalnega eura v plačilnem ekosistemu.

7. Kako bi deloval digitalni euro?

Digitalni euro bi ljudem omogočal, da izvajajo varna takojšnja plačila v fizičnih prodajalnah in spletnih trgovinah ter neposredno drugim ljudem, ne glede na to, v kateri državi euroobmočja se nahajajo ali katerega ponudnika plačilnih storitev uporabljajo.

Digitalni euro bi ponujal možnost plačevanja s spletno povezavo ali brez, kar pomeni, da bi ga lahko uporabniki uporabljali tudi takrat, ko je omrežni signal šibek ali ga sploh ni.

Da bi uporabniki lahko začeli uporabljati digitalni euro, bi morali odpreti račun za digitalni euro pri svoji banki ali pri ponudniku plačilnih storitev v EU. Po odprtju računa bi lahko uporabniki začeli plačevati takoj, na primer s prislonitvijo mobilnega telefona na terminal v trgovinah ali z izbiro digitalnega eura kot možnosti plačila na koncu spletnega nakupovanja, s čimer bi bilo plačilo takoj odobreno prek bančne aplikacije.

Za opravljanje plačil s funkcionalnostjo brez spletne povezave bi morali uporabniki najprej naložiti denar na račun za digitalni euro brez spletne povezave in nato svoj telefon prisloniti na prijateljev telefon ali na terminal v trgovinah.

Plačevanje z digitalnim eurom bi bilo vedno varno in opravljeno takoj – tako v fizičnih in spletnih trgovinah kot tudi neposredno z drugimi osebami.

Več o tem, kako bi digitalni euro deloval.

8. Kdo bi lahko uporabljal digitalni euro?

Kot je navedeno v predlagani uredbi o digitalnem euru Evropske komisije, bi bil digitalni euro na voljo ljudem, podjetjem in javnim subjektom, ki začasno ali stalno prebivajo ali imajo sedež v kateri od držav članic v euroobmočju.

Dostop do digitalnega eura bi lahko imeli tudi ljudje, ki zasebno ali poslovno potujejo v euroobmočje.

Poleg tega bi lahko imeli dostop do digitalnega eura ljudje, podjetja in javni subjekti s prebivališčem ali sedežem zunaj euroobmočja, če bi odprli račun za digitalni euro pri ponudnikih plačilnih storitev, ki imajo sedež ali poslujejo v državi članici Evropskega gospodarskega prostora ali v tretji državi, če bi bil pred tem sklenjen sporazum med EU in zadevno tretjo državo oziroma dogovor med Evropsko centralno banko in nacionalno centralno banko v državah članicah zunaj euroobmočja in v tretjih državah.

9. Kako zaseben bi bil digitalni euro?

Zasebnost je ena najpomembnejših značilnosti digitalnega eura ter je tudi v samem jedru funkcionalnosti s spletno povezavo in brez spletne povezave.

  • Digitalni euro bi lahko deloval brez spletne povezave, zato bi uporabnikom omogočal raven zasebnosti, ki je primerljiva z gotovino, in sicer tako pri pošiljanju denarja drugim ljudem kot tudi pri plačevanju v trgovinah. Pri plačilu brez spletne povezave bi osebne podatke o opravljeni transakciji poznala samo plačnik in prejemnik plačila. Kontrole v zvezi s preprečevanjem pranja denarja bi izvajal ponudnik plačilnih storitev, ki distribuira digitalni euro, in sicer med prenosom na račun in prenosom z računa, tako kot to danes poteka pri dvigih in pologih gotovine.
  • V primeru spletnih transakcij Eurosistem ne bi mogel identificirati uporabnikov, ki opravljajo ali prejemajo plačila, tako da bi bili njihovi osebni podatki zaščiteni, vendar bi lahko ponudniki plačilnih storitev uporabnike identificirali za namene ugotavljanja skladnosti s pravili o preprečevanju pranja denarja (kot to že velja za bančni račun, ki ga imate danes).

Ne glede na to, ali gre za transakcijo s spletno povezavo ali brez, Eurosistem torej ne bi mogel neposredno povezati transakcij v digitalnih eurih s konkretnimi osebami.

Digitalni euro bi urejali predpisi EU, ki bi bili zasnovani tako, da vzdržujejo ravnotežje med zasebnostjo in varnostjo. Takšen pristop zagotavlja močno zaščito pred nezakonitimi dejavnostmi, hkrati pa varuje zasebnost uporabnikov.

Več o digitalnem euru in zasebnosti.

10. Kako bi ECB zagotovila, da je digitalni euro vključujoč in dostopen?

Digitalni euro bi bil javno dobro, enako kot so danes bankovci in kovanci. Razlika bi bila le v tem, da bi obstajal v digitalni obliki. Zasnovan bi bil tako, da bi upošteval potrebe vseh ljudi in da nihče ne bi bil izključen.

ECB digitalni euro in aplikacijo za digitalni euro načrtuje tako, da bo vključenost eno od vodilnih načel, kar bo omogočilo, da lahko vsak Evropejec in Evropejka dostopa do digitalnih plačil pod enakimi pogoji, ne glede na potrebe, sposobnosti in raven digitalnih spretnosti.

Zato predlagana zasnova aplikacije za digitalni euro vključuje najboljše elemente dostopnosti, ki presegajo zahteve iz evropskega akta o dostopnosti ter so med najnaprednejšimi na trgu.

Pri zasnovi se upoštevajo najstrožji pogoji dostopnosti v skladu s smernicami o dostopnosti spletnih vsebin, kot so prilagojene za aplikacije za mobilna plačila, zajemajo pa zaznavanje, operabilnost in kognitivno dostopnost. Aplikacija bo med drugim imela izboljšano vizualno obliko, polno navigacijo s tipkovnico, podporo v obliki bralnika zaslona, poenostavljen jezik in preprečevanje napak.

Aplikacija se trenutno razvija in bo testirana med pilotnim projektom digitalnega eura, ki se bo začel v drugi polovici leta 2027. Vzporedno bodo pogoji v zvezi z aplikacijo dodatno validirani s testiranjem uporabnosti in dostopnosti med člani fundacije ONCE ter zaposlenimi v ECB in 19 nacionalnih centralnih bankah, da se zagotovi enotna in vključujoča uporabniška izkušnja v celotnem euroobmočju.

V skladu s predlagano uredbo o digitalnem euru bi bila aplikacija za digitalni euro eden od različnih načinov, kako bi ljudje dostopali do osnovnih storitev digitalnega eura. Uporabniki bi lahko do digitalnega eura dostopali tudi prek kanalov, ki jih ponujajo njihova banka ali ponudniki plačilnih storitev, ki bi ostali glavna kontaktna točka za potrošnike.

Brezplačen dostop do osnovnih storitev digitalnega eura bi bil na voljo tudi ljudem brez bančnega računa, s čimer bi se zmanjšala finančna in digitalna izključenost. Raziskave med uporabniki in dialog s potrošniškimi organizacijami so poudarili pomen dostopnosti, intuitivne zasnove in razpoložljivosti osebne podpore, k čemur se je zavezal tudi Eurosistem.

11. Kako bi ECB zagotovila, da plačila z digitalnim eurom povsod v euroobmočju delujejo enako?

Nadzorovani ponudniki plačilnih storitev, kot so banke v euroobmočju, bi bili odgovorni za distribuiranje digitalnega eura. Da bi se shema digitalnega eura izvajala na enak način v celotnem euroobmočju, Eurosistem razvija pravilnik za shemo digitalnega eura v sodelovanju s tržnimi udeleženci in ob upoštevanju povratnih informacij. Pravilnik bo vzpostavil enoten sklop pravil, standardov in postopkov na področju plačevanja z digitalnim eurom in povezanih dejavnosti. Cilj je zagotoviti, da ponudniki plačilnih storitev, ki sodelujejo v shemi digitalnega eura, ponujajo enotne in standardizirane osnovne storitve digitalnega eura, kar uporabnikom povsod v euroobmočju omogoča zasebno, zaščiteno in poenoteno izkušnjo, ne glede na državo, v kateri se nahajajo, ali ponudnika plačilnih storitev, ki ga uporabljajo – tako kot je to danes pri gotovini.

12. Bi bil digitalni euro alternativna valuta v Eurosistemu?

Ne. Tako kot bankovci in kovanci niso alternativna valuta, temveč različni obliki iste valute, bi bil digitalni euro zgolj še en način plačevanja v eurih. Digitalni euro bi bil odgovor na željo ljudi in podjetij, da vedno več plačujejo digitalno.

Več o plačilnih preferencah ljudi je v študiji o plačilnih navadah potrošnikov v euroobmočju (SPACE).

13. Kakšna bi bila povezava med takojšnjimi plačili in digitalnim eurom?

Ko danes potrošniki brezgotovinsko plačujejo v trgovinah, trgovci denarja ne prejmejo takoj. Z digitalnim eurom bi se to spremenilo, saj bi bila vsa plačila z digitalnim eurom takojšnja plačila.

Enotni sklop pravil, standardov in postopkov, ki se razvija za digitalni euro, bi omogočal nadaljnji razvoj rešitev za takojšnja plačila, tako da bi bile te dosegljive v vseh državah v euroobmočju. S tem bi se zmanjšala odvisnost Evrope od majhnega števila zasebnih neevropskih podjetij, ki zdaj obvladujejo plačilni sektor.

14. Kako bi delovala tehnična arhitektura digitalnega eura in ali bi temeljila na tehnologiji razpršene evidence, kot je veriženje podatkovnih blokov?

Digitalni euro bi deloval na centralizirani poravnalni platformi, Eurosistem pa bi obdeloval in preverjal vse poravnave in imetja. Ker gre za neposredne obveznosti Eurosistema, je pomembno, da je digitalni euro na računu ljudi varen, s čimer se bo ohranjalo zaupanje v euro in tudi v Eurosistem.

Digitalni euro ne temelji na tehnologiji razpršene evidence, ampak uporablja ključna načela te tehnologije, da bi se povečala odpornost in učinkovitost ter izboljšala splošna uspešnost in zanesljivost sistema.

Odporna tehnična arhitektura digitalnega eura bi bila zgrajena na podlagi uveljavljenih standardov. Ureditev z več regijami, kjer je vsaka regija opremljena z več strežniki ob precejšnjem preseganju standardnih modelov redundance, bo zagotovila kontinuiteto storitev v vseh okoliščinah.

15. Kako napreduje projekt digitalnega eura?

Projekt digitalnega eura se premika naprej. V pripravljalni fazi, ki se je začela novembra 2023 in zaključila oktobra 2025, je potekal tehnični razvoj in učenje s preizkušanjem. Delo je temeljilo na izbrani zasnovi in tehničnih pogojih, opredeljenih v fazi proučevanja (2021–2023).

Po fazi proučevanja in po pripravljalni fazi Eurosistem zdaj napreduje s tehničnim delom, pri čemer poglablja interakcijo s trgi in še naprej podpira zakonodajni proces. Naš cilj je, da bomo pripravljeni na morebitno prvo izdajo digitalnega eura v letu 2029, ob predpostavki, da bo potrebna uredba o uvedbi digitalnega eura sprejeta do konca leta 2026.

16. Kaj je pilotni projekt digitalnega eura?

Pilotni projekt digitalnega eura je vaja, ki jo organizira Eurosistem, da bi ocenil, kako bi digitalni euro deloval v praksi. Udeleženci bodo v dejanskih situacijah uporabljali beta različico digitalnega eura, da bi validirali tehnične funkcionalnosti, operativne procese in uporabniško izkušnjo. Po načrtih se bo pilotni projekt začel v drugi polovici leta 2027 in bo trajal 12 mesecev.

Med pilotnim projektom bodo zaposleni v sodelujočih centralnih bankah Eurosistema opravljali vsakodnevna plačila z beta digitalnim eurom. Tako bodo lahko drug drugemu pošiljali denar (s spletno povezavo in brez spletne povezave) in plačevali izbranim trgovcem, na primer v kavarnah, restavracijah in spletnih trgovinah, povezanih z ECB in nacionalnimi centralnimi bankami. Beta digitalni euro se bo uporabljal samo v pilotnem projektu, deloval pa naj bi podobno kot morebitni prihodnji digitalni euro.

Eurosistem je izbral 36 sodelujočih ponudnikov plačilnih storitev, med katerimi so banke in nebančni ponudniki storitev, ki bodo ponujali storitve v podporo plačilom.

Spoznanja iz pilotnega projekta bodo prispevala k tekočemu pripravljalnemu delu Eurosistema in k prihodnjim odločitvam o digitalnem euru, tako da bo digitalni euro, če bo uveden, v celoti pripravljen, da zadovolji potrebe vseh Evropejcev.

Več o pilotnem projektu digitalnega eura.

17. Kdo vse sodeluje pri projektu digitalnega eura?

Eurosistem – ki obsega ECB in nacionalne centralne banke v euroobmočju – si prizadeva zagotoviti, da bo digitalni euro izpolnjeval potrebe uporabnikov. Zato redno sodeluje z oblikovalci politik, zakonodajalci, tržnimi udeleženci, civilnodružbenimi organizacijami in javnostjo, ki bi v končni fazi uporabljali digitalni euro.

Sodelovanje poteka v različnih skupinah, kot sta Odbor za plačila malih vrednosti v eurih, ki združuje deležnike z vseh delov evropskega trga plačil malih vrednosti, in skupina za razvoj pravilnika, v kateri so visoki strokovnjaki iz javnega in zasebnega sektorja z izkušnjami na področju financ in plačil (glej 18. vprašanje).

ECB redno sodeluje tudi:

ECB se redno udeležuje sestankov Euroskupine s finančnimi ministri držav v euroobmočju ter Odboru Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve predstavlja najnovejša dogajanja pri projektu digitalnega eura.

Več o vodenju projekta in sodelovanju z deležniki.

18. Kako so v postopek vključeni evropski zakonodajalci?

Evropska komisija je 28. junija 2023 predstavila sveženj o enotni valuti s predlogi, kako podpreti uporabo gotovine in vzpostaviti okvir za morebitni digitalni euro. ECB pozdravlja dejstvo, da predlog o digitalnem euru spremlja predlog o okrepitvi vloge gotovine, saj bi bila oba zakonito plačilno sredstvo in oblika centralnobančnega denarja. Namen predlagane uredbe o digitalnem euru je zagotoviti, da bo morebitni prihodnji digitalni euro ljudem in podjetjem ponudil možnost digitalnega plačevanja, ki je splošno sprejeta, poceni, varna, odporna in v obliki javnega denarja.

ECB med zakonodajnim postopkom po potrebi zagotavlja podporo in tehnično pomoč. Če bodo na podlagi zakonodajne razprave potrebne prilagoditve v zasnovi digitalnega eura, jih bo Eurosistem pretehtal in po potrebi izvedel.

Potem ko je Svet Evropske unije 19. decembra 2025 sprejel stališče o osnutku zakonodaje in Evropski parlament 9. julija 2026 stališče o svežnju o enotni valuti, so se začela tristranska pogajanja med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom Evropske unije.

Po pozivu voditeljev EU k pospešitvi pripravljalnih korakov Eurosistem pričakuje, da bodo tristranska pogajanja zaključena pravočasno in da bo zakonodaja sprejeta do konca leta 2026.

Svet ECB ne bo sprejel odločitve o izdaji digitalnega eura, dokler ne bo sprejeta uredba o uvedbi digitalnega eura.

19. Kako poteka priprava pravilnika za shemo digitalnega eura?

Eurosistem pripravlja osnutek pravilnika v tesnem sodelovanju s predstavniki evropskega trga plačil malih vrednosti prek skupine za razvoj pravilnika.

Skupina za razvoj pravilnika, v kateri so visoki predstavniki evropskih združenj, ki predstavljajo akterje na strani ponudbe in povpraševanja na evropskem trgu plačil malih vrednosti, dela na podlagi izbranih elementov v zasnovi digitalnega eura, ki jih je Svet ECB že odobril.

Znotraj skupine za razvoj pravilnika je bilo oblikovanih več namenskih delovnih področij, ki se osredotočajo na tista poglavja pravilnika, ki zahtevajo posebno strokovno znanje.

Junija 2025 je bil osnutek pravilnika za shemo digitalnega eura predložen skupini za razvoj pravilnika v posvetovanje s tržnimi udeleženci, ki je potekalo do konca oktobra 2025. Eurosistem je od novembra 2025 do aprila 2026 pregledal prejete povratne informacije, opredelil nadaljnje ukrepanje in spremenil osnutek pravilnika. Julija 2026 je na trg poslal nov vmesni osnutek pravilnika.

V pravilniku se bodo upoštevale prihodnje prilagoditve, kot bodo izhajale iz razprav med sozakonodajalcema o uredbi o digitalnem euru, ki jo je Evropska komisija predlagala junija 2023. Prva končna različica pravilnika za shemo digitalnega eura bo dokončana po sprejetju uredbe o digitalnem euru.

Več o pravilniku za shemo digitalnega eura.

20. Bi bil digitalni euro denar, ki ga je mogoče programirati?

Programljiv denar je digitalna oblika denarja, ki se uporablja za vnaprej določen namen, kot je denimo vavčer, z omejitvami glede tega, kje, kdaj in pri kom ga je mogoče uporabiti.

Kot je predvideno tudi v predlagani uredbi o digitalnem euru Evropske komisije, digitalni euro nikoli ne bi bil programljiv denar, vendar bi lahko omogočal pogojna plačila (na primer, če stranka kupi nekaj na spletu in izbere možnost plačila ob dostavi).

21. Bi morali ljudje plačati nadomestilo, da bi lahko uporabljali digitalni euro?

Kot javno dobro bi bil digitalni euro za osnovno uporabo brezplačen.

Banke in drugi ponudnik plačilnih storitev bi lahko svojim strankam ponujali dodatne, plačljive storitve v zvezi z digitalnim eurom. Zaradi takšnih storitev z dodano vrednostjo bi bil digitalni euro uporabnikom še privlačnejši, na primer pri opravljanju pogojnih plačil. To bi strankam omogočilo varnejše spletno nakupovanje, saj bi se denar prenesel šele ob potrditvi dobave izdelka, s čimer bi se zmanjšalo tveganje goljufij in poenostavila povračila.

22. Kako so druge vseevropske plačilne pobude povezane z digitalnim eurom?

ECB pozdravlja evropske tržne pobude, ki segajo onkraj domačih trgov.

Digitalni euro bi domačim in regionalnim shemam omogočal širitev na različne primere uporabe in preko meja, s čimer bi bilo sprejemanje rešitev evropskega zasebnega sektorja lažje, splošnejše in učinkovitejše zaradi harmoniziranih standardov. Evropski ponudniki plačilnih storitev bodo lahko izkoristili takšne priložnosti, predvsem z večjim geografskim dosegom in primeri uporabe, ki prej niso bili na voljo.

Zasnova predvideva možnost integriranja zasebnih rešitev, na primer s povezovanjem z drugimi fizičnimi karticami in obstoječimi digitalnimi denarnicami. To bi bankam in ponudnikom plačilnih storitev omogočilo, da funkcionalnost plačevanja z digitalnim eurom ponujajo prek kanalov in vmesnikov, ki jih potrošniki že poznajo in jim zaupajo, kar bi prispevalo k nemoteni plačilni izkušnji in zmanjšalo potrebo med uporabniki, da morajo sprejeti popolnoma nova orodja plačevanja. Hkrati bi se lahko ponudniki diferencirali tako, da bi ponujali storitve z dodano vrednostjo in inovacije strankam. V obeh primerih bi bil lahko digitalni euro »varovalka«, ki bi omogočala vseevropsko dosegljivost, hkrati pa bi domačim ali regionalnim shemam, kjer so sprejete, ohranil dostop do trga.

23. Bi ponudniki plačilnih storitev prejemali nadomestilo za distribucijo digitalnega eura?

Eurosistem podpira tak model nadomestil, ki bi ustvaril poštene ekonomske spodbude za vse, ki sodelujejo v ekosistemu digitalnega eura. Kar zadeva banke in druge ponudnike plačilnih storitev, bi model nadomestil upošteval operativne stroške distribuiranja digitalnega eura.

Kot trenutno velja za druge plačilne sisteme, bi ponudniki plačilnih storitev, ki distribuirajo digitalni euro, trgovcem te storitve lahko zaračunavali. Pri tem bo za trgovce in ponudnike plačilnih storitev veljala cenovna kapica, kot je Evropska komisija predlagala v uredbi o digitalnem euru.

Enako kot pri izdelavi in izdajanju bankovcev bi Eurosistem kril stroške vzpostavitve sheme in infrastrukture za digitalni euro. Poleg tega bi Eurosistem skušal čim bolj zmanjšati dodatne investicijske stroške za ponudnike plačilnih storitev s tem, da bi, kjer je mogoče, uporabil obstoječo infrastrukturo.

24. Bi digitalni euro lahko ogrozil finančno stabilnost z izrivanjem bank iz finančnega posredništva?

Naš finančni sistem – z bančnim sistemom v svojem jedru – deluje dobro in Eurosistem želi ohraniti ključno vlogo bank pri kreditiranju gospodarstva.

ECB je izbrala takšno zasnovo, ki bo – kolikor je mogoče – preprečila tveganja, ki bi jih digitalni euro lahko predstavljal za finančni sistem.

  • Uporabniki bi na računu lahko imeli samo omejen znesek digitalnih eurov. S tem bi se preprečili pretirani odlivi bančnih vlog in ohranila stabilnosti finančnega sistema tudi v času krize.
  • Če bi uporabniki povezali račun za digitalne eure s svojim bančnim računom, bi lahko opravljali ali prejemali plačila tudi nad zgornjo mejo imetij in takoj pokrili morebiten primanjkljaj ali odvedli presežek, ne da bi morali račun napolniti vnaprej ali ga sprazniti (ob predpostavki seveda, da je na povezanem računu dovolj denarja).
  • Enako kot gotovina v vaši denarnici tudi imetja digitalnih eurov na vašem računu za digitalni euro ne bi bila obrestovana.

ECB je na zahtevo, ki se je pojavila med zakonodajnimi pogajanji, pripravila tehnično analizo, v kateri je ocenila morebitne posledice različnih hipotetičnih omejitev imetij. Analiza je potrdila, da uporaba digitalnega eura pri vsakodnevnem plačevanju ne bi ogrozila finančne stabilnosti in da – glede na različne hipotetične omejitve imetij do 3.000 EUR na osebo, kar je bilo testirano na zahtevo sozakonodajalcev – vpliv digitalnega eura ne bi ogrozil finančne stabilnosti v euroobmočju, tudi po zelo malo verjetnem in izjemno konservativnem kriznem scenariju.

25. Bi z uvedbo digitalnega eura plačila v Evropi postala bolj ranljiva za kibernetske napade?

Enako kot druge digitalne infrastrukture bi bil tudi digitalni euro lahko tarča kibernetskih napadov. Da bi bilo to tveganje čim manjše, bi digitalni euro uporabljal najsodobnejše tehnologije, s katerimi bi se vzpostavilo okolje, ki je odporno na kibernetske grožnje in sposobno reševati izzive prihodnosti. ECB pri oblikovanju kibernetskih varnostnih kontrol uporablja preizkušene prakse Eurosistema iz drugih tržnih infrastruktur in redno načrtovano testiranje proti simuliranim napadom.

26. Kako bi se digitalni euro razlikoval od stabilnih kovancev in kriptosredstev?

Digitalni euro bi bil centralnobančni denar, ki ga izdaja in zanj jamči Eurosistem, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke v euroobmočju. Enako kot eurski bankovci in kovanci bi bil zakonito plačilno sredstvo, kar pomeni, da bi ga lahko vsi uporabljali za plačevanje. Kot centralnobančni denar in javno dobro bi bil stabilen in zanesljiv – vedno bi bili lahko prepričani, da je en digitalni euro vreden en euro.

Stabilne kovance ustvarjajo zasebna podjetja. Zanje ne jamči nobena centralna banka ali javni organ. Njihova vrednost je odvisna od tega, kako dobro podjetje upravlja svoje rezerve in finance, na to pa lahko vplivajo dejavniki, ki so zunaj njegove kontrole. To pomeni, da njihova stabilnost ni tako gotova kot stabilnost eura.

Kriptosredstva, kakršna sta bitcoin ali ether, so nekaj drugega. Ne krije jih nobena institucija in nimajo nobene temeljne vrednosti. Njihove cene lahko strmo rastejo in padajo, če izgubijo svojo vrednost, pa ni na voljo nobene odgovorne organizacije.

Glej pojasnjevalni članek »Kaj je bitcoin?«.

27. Koliko bi Eurosistem stal projekt digitalnega eura?

Vlaganje v digitalni euro je ključno za to, da bo naš denarni in plačilni sektor v digitalni dobi še naprej primeren za svoj namen.

Nekatere od komponent digitalnega eura, kot je poravnava plačil, bi bile razvite interno znotraj Eurosistema. Za druge, kot so storitve brez spletne povezave, smo sklenili okvirne sporazume z zunanjimi ponudniki. Okvirni sporazumi ne predvidevajo plačila in vključujejo varovalke, ki omogočajo prilagoditev področja uporabe v skladu s spremembami zakonodaje.

Skupni razvojni stroški, ki vključujejo zunanje in notranje razvite komponente, so ocenjeni na 1,3 milijarde EUR, medtem ko naj bi operativni stroški znašali približno 320 milijonov EUR na leto od časa izdaje. Eurosistem nadaljuje priprave v odziv na pozive voditeljev držav v euroobmočju, da naj bo čim prej pripravljen na morebitno izdajo digitalnega eura. Vendar potrebna zakonodaja še ni sprejeta. Delo je zato strukturirano v modulih, da bo mogoče postopno povečevati obseg in skrbeti, da finančne obveznosti ostanejo omejene.

Eurosistem bi nosil stroške vzpostavitve sheme in infrastrukture za digitalni euro, enako kot pri proizvodnji in izdajanju eurskih bankovcev – ki so tako kot digitalni euro javno dobro. Enako kot pri bankovcih bi se ti stroški krili s prihodki od izdajanja denarja (»seigniorage«), tudi če bi bila imetja digitalnih eurov majhna v primerjavi z bankovci v obtoku. ECB si prizadeva omejiti stroške, zato želi v čim večji meri uporabiti obstoječo infrastrukturo, hkrati pa še vedno vzpostaviti digitalni euro, ki bo koristen za potrošnike in trgovce.

Kot javno dobro bi bil digitalni euro za potrošnike za osnovno uporabo brezplačen, za evropske trgovce pa bi bil stroškovno učinkovit. Eurosistem ne bi zaračunal provizij za transakcije z digitalnim eurom in z njimi ne bi ustvarjal prihodkov.