Potek plenarnega zasedanja 

Dolgo časa je bil Evropski parlament le posvetovalni organ.

Odkar pa se od leta 1979 v Parlament voli na splošnih neposrednih volitvah in zahvaljujoč dejavnostim svojih poslancev, je povečal svoj vpliv in pridobil vlogo enakopravnega sozakonodajalca s Svetom na področjih, kjer je EU pristojna ukrepati.

Danes šteje Parlament 720 poslancev, ki so bili izvoljeni v 27 državah Evropske unije, in ki razpravljajo v 24 jezikih. Med plenarnimi zasedanji za zagotavljanje učinkovitega poteka zasedanja za poslance, uradnike, tolmače in prevajalce veljajo zelo stroga pravila.

Plenarnim zasedanjem predseduje predsednik Evropskega parlamenta. Predsedniku Evropskega parlamenta pri tej nalogi pomaga štirinajst podpredsednikov, ki lahko prevzamejo predsedstvo.

Predsednik začne zasedanje, včasih z govorom ali pozdravom, ki se nanaša na aktualne dogodke.

Med zasedanjem predsednik besedo prepusti poslancem in pazi na tekoč potek razprav. Prav tako vodi glasovanja, daje na glasovanja predloge in zakonodajne resolucije ter ugotavlja jasno večino na glasovanjih na zasedanju. Njegova avtoriteta omogoča dajanje ritma glasovanjem, ki so lahko dolga in zapletena.

Večina 720 evropskih poslancev pripada eni od političnih skupin, ki predstavljajo vsa ideološka gibanja EU. Nekateri poslanci niso člani nobene politične skupine in so zato obravnavani kot "samostojni" poslanci.

Politične skupine so tiste, ki odločajo o vprašanjih, ki bodo obravnavana na plenarnem zasedanju. Predložijo lahko tudi predloge sprememb poročil, o katerih se glasuje na zasedanju. Vseeno pa poslancev ni mogoče prisiliti, da glasujejo na določen način.

Svet Evropske unije in Evropska komisija in sta na zasedanjih prisotna, da bi olajšala sodelovanje med institucijami v postopku sprejemanja odločitev.

Na pobudo Evropskega parlamenta lahko predstavniki obeh institucij podajo izjave ali obrazložijo dejavnosti svoje institucije v odgovor na vprašanja, ki jim jih lahko zastavijo poslanci EP. Te razprave se lahko zaključijo z glasovanjem o resolucijah.

Parlament se 12-krat letno zbere v Strasbourgu na delnem zasedanju, ki traja štiri dni (od ponedeljka do četrtka). Dodatna delna zasedanja potekajo v Bruslju. Delna zasedanja se delijo na dnevne seje. Plenarna zasedanja so namenjena predvsem razpravam in glasovanjem. Le besedila, izglasovana na plenarnem zasedanju, so formalni akti Evropskega parlamenta.

Ti se delijo v različne kategorije glede na obravnavano temo in na uporabljen postopek. Najpogostejše vrste besedil so:

• zakonodajna poročila: besedila, ki jih Parlament obravnava v okviru različnih zakonodajnih postopkov Skupnosti: postopek soodločanja, postopek privolitve in posvetovalni postopek. Le pri postopku soodločanja ima Parlament vlogo zakonodajalca, enakovredno vlogi Sveta Evropske unije. Določena parlamentarna poročila tako nosijo večjo zakonodajno "težo" kot druga;
• poročila v okviru proračunskega postopka: Evropski parlament in Svet Evropske unije sestavljata proračunsko oblast Evropske unije, ki vsako leto določa izdatke in prejemke Evropske unije;
• nezakonodajna poročila in resolucije Parlament pripravi na lastno pobudo, v pristojnem parlamentarnem odboru. S sprejetjem teh besedil Evropski parlament poziva druge evropske institucije in organe, nacionalne vlade, pa tudi države izven EU in organizacije, da bi usmerili pozornost na določeno vprašanje. Čeprav so te pobude brez zakonodajne vrednosti, so ta besedila bistvena, da lahko Parlament izvaja svojo vlogo demokratičnega nadzornika in zahteva odgovornost od drugih institucij ter izvaja politični pritisk za konkretne odzive z zadevnim vprašanjem.

Med plenarnim zasedanjem se lahko Parlament izreče o kateri koli temi, ki je zanj pomembna. Od Komisije lahko zahteva tudi, da ta pripravi ustrezen predlog o vprašanjih, ki jih je po mnenju Parlamenta treba obravnavati v aktu Skupnosti. Med drugim je na zasedanju tudi ura za vprašanja Svetu in/ali Komisiji: Načeloma pride ura za vprašanja Komisiji na vrsto v torek, ura za vprašanja Svetu pa v sredo. Vprašanja je treba predhodno v pisni obliki predložiti predsedniku Parlamenta, ki odloči o njihovi dopustnosti.

Zapisnik vsakega zasedanja je dokument, v katerem je zabeležen potek seje in dejavnosti (predlagani dokumenti, razprave, glasovanja, razlage glasovanja, imenovanja itd.). Izidi glasovanja so priloženi zapisniku.

Na plenarnih zasedanjih se zbere veliko število udeležencev, zato jih ni mogoče improvizirati. Namesto tega se je treba nanje čim bolj temeljito pripraviti. Dnevni red plenarnega zasedanja podrobno pripravi konferenca predsednikov, ki združuje vodje političnih skupin in predsednika Parlamenta.

Hkrati lahko konferenca predsednikov odborov (ki jo sestavljajo predsedniki vseh stalnih in začasnih parlamentarnih odborov) pripravi priporočila konferenci predsednikov glede dela odborov in priprave dnevnega reda plenarnega zasedanja.

Letni razpored dela Parlamenta se vsako leto sprejme na plenarnem zasedanju na podlagi predloga konference predsednikov. V koledarju so navedeni tedni, namenjeni sejam odborov in političnih skupin.

Na dnevnem redu plenarnega zasedanja je tudi navedeno, ali bo po različnih razpravah na plenarnem zasedanju sledilo glasovanje o predlogu resolucije, ki je nezakonodajno besedilo, v katerem je predstavljeno stališče Parlamenta o določeni temi.

Parlament se nenehno odziva na najnovejše dogodke v zvezi z vsemi pomembnimi vprašanji in brez oklevanja spreminja svoj dnevni red.

Parlamentarno poročilo, ki je na glasovanju, je bilo pred tem praviloma tema razprave, kjer imajo besedo Komisija, predstavniki političnih skupin in poslanci. Čas za besedo, ki je pogosto zelo kratek, je odvisen od števila poslancev, ki so zaprosili za besedo.

Za razliko od plenarnih glasovanj, ki so pogosto kratka, trajajo razprave včasih več ur, glede na število poslancev, ki želijo spregovoriti. Poslanci najpogosteje govorijo v svojem maternem jeziku, njihove govore pa konferenčni tolmači EP simultano tolmačijo v druge uradne jezike Evropske unije.

V sejni dvorani je čas za besedo dodeljen upoštevajoč naslednje pravilo: prvi del si razdelijo vse politične skupine enakomerno, drugi del pa glede na število evropskih poslancev, ki so njihovi člani. Skupine se nato medsebojno odločijo, kdo bo imel besedo in koliko časa.

Poslanci, ki so zaprosili, da lahko spregovorijo iz sredine prostora, se uvrstijo na seznam govornikov glede na mesto, ki ga zasedajo v svoji skupini. Ne glede na to imajo prednost poročevalci (evropski poslanci iz pristojnega odbora ali odborov, ki vodijo določeno temo) in drugih odborov, zaprošenih za mnenje, če se priglasijo k besedi.

Poslanci drugače v sejni dvorani redno gostijo mnoge goste, med njimi vodje držav, ki jih praviloma sprejmejo na formalni seji.

Glasovanja se začnejo načeloma okoli poldneva. Poslanci glasujejo o zakonodajnih aktih in resolucijah kot takih, pa tudi o posameznih spremembah ali odstavkih besedil.

Med glasovanjem o parlamentarnem poročilu ali resoluciji lahko poslanci predloženo besedilo spreminjajo s predlogi sprememb. Z njimi lahko črtajo, preoblikujejo, zamenjajo ali obogatijo vsebino obravnavanega besedila. Poslanci najprej glasujejo o vsakem predlogu spremembe posebej, na koncu pa glasujejo še o celotnem spremenjenem besedilu.

Poslanci najpogosteje volijo z dvigovanjem rok, pri čemer predsedujoči zasedanju ugotovi večino. Če izid ni jasen, predsednik zahteva elektronsko glasovanje, da bi potrdil številke na obeh straneh.

Poslanci morajo glasovati poimensko, če pred glasovanjem to zahteva ena od političnih skupin ali vsaj 5 % vseh poslancev. V tem primeru se glas vsakega poslanca zabeleži in objavi v prilogi zapisnika, razen če je bila vložena tudi zahteva za tajno glasovanje. Tajno glasovanje se izvede, če ga zahteva 20 % vseh poslancev EP.

Na plenarnem zasedanju Evropski parlament najpogosteje odloča z večino oddanih glasov. Sklepčnost (najmanjše število poslancev, ki morajo biti prisotni, da je rezultat glasovanja veljaven) je dosežena, ko je v sejni dvorani navzoča tretjina poslancev. Če vsaj 39 prisotnih poslancev ugotovi, da sklepčnost ni dosežena, ali da je prisotnih manj kot 39 poslancev, se glasovanje prestavi na naslednjo sejo.

Komisija lahko na koncu glasovanja prevzame besedo in sodeluje pri zaključku glasovanja. Po koncu časa za glasovanje se lahko poslanci, ki to želijo, priglasijo k besedi za razlago svojih glasov, kjer lahko analizirajo, utemeljijo svojo izbiro ali izbiro svoje skupine.

Plenarna zasedanja Evropskega parlamenta lahko spremljate na spletu v živo in preko objavljenih posnetkov.