Čezmejni družinski spori – za strokovnjake 

Čeprav je alternativno reševanje sporov lahko hitrejše, cenejše in učinkovitejše tako za zadevne družine kot tudi za evropska sodišča, se mediacija uporabi v majhnem številu primerov starševskih ugrabitev.

Koordinatorka podpira mediacijo kot izvedljiv in učinkovit način reševanja čezmejnih družinskih sporov. V primerih starševske ugrabitve otroka je odločitev sodišča o vrnitvi otroka pogosto le začetek dolgih pravnih bitk, ki lahko spremljajo otroka do odrasle dobe in škodljivo vplivajo na njegov razvoj in dobro počutje.

Mediacija lahko staršem pomaga, da dosežejo dogovor o hitri vrnitvi otroka ali da preprečijo njegovo nepotrebno preseljevanje, s čimer se izognejo dolgim in dragim sodnim postopkom. Obenem lahko staršem pomaga najti dolgoročne rešitve za ureditev skrbništva.

Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (uredba Bruselj IIb) je v uporabi od 1. avgusta 2022.

V njej se dodatno spodbuja uporaba mediacije in alternativnega reševanja sporov – glej člen 25 in uvodno izjavo 43.

Koordinatorka spodbuja stalen razvoj strokovnih mrež ter izmenjavo znanja in dognanj med strokovnjaki. Urad koordinatorke tesno sodeluje s čezmejnimi mrežami mediatorjev ter drugimi združenji in organi v Evropi, da bi podprl razvoj najboljših praks za zaščito otrok v čezmejnih družinskih sporih.

Strokovnjake spodbujamo, naj se povežejo z uveljavljenimi mrežami in združenji, vključno z naslednjimi:

Sodni sistemi morajo zagotoviti, da se pravice in potrebe otrok, kadar so neposredno ali posredno vključeni v sodne postopke, v celoti upoštevajo in spoštujejo. Postopki, v katere so vključeni otroci, morajo potekati na otroku prijazen in časovno ustrezen način, da bi bila njihova korist na prvem mestu.

Uredba Bruselj IIb v primerih starševske ugrabitve otrok in varstva in vzgoje otrok uvaja obveznost za države članice, da otrokom, ki lahko oblikujejo svoje mnenje, dajo resnično in učinkovito možnost, da ga med postopkom izrazijo. Sodišče mora ta stališča upoštevati in jih ustrezno vključiti v svoje sklepe na podlagi starosti in zrelosti otroka – člena 21 in 26.

Za osebe, ki so odgovorne za ustrezno, razumno in varno zaslišanje otroka, morajo biti organizirana usposabljanja in vzpostavljeni strokovni standardi. Koordinatorka želi podpreti delo držav EU pri razvijanju in izvajanju dobrih praks za zaslišanje otroka.

Poleg tega si prizadeva za spodbujanje usposabljanja pravosodnih in upravnih organov, ki so zadolženi za zaslišanje otroka, ter uvedbe mediacije z vključevanjem otroka in uvedbe strokovnih standardov in usposabljanja za čezmejne mediatorje, ki delajo z otroki.

Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (uredba Bruselj IIb) je v uporabi od 1. avgusta 2022.

Nova pravila, uvedena z uredbo Bruselj IIb, se osredotočajo na zadeve, ki se nanašajo na spore v zvezi s starševsko odgovornostjo in primere čezmejne starševske ugrabitve otrok. Namen novih pravil je poenostaviti postopke, se osredotočiti na tesnejše sodelovanje med pravosodnimi sistemi ter zagotoviti hitrejšo uporabo in učinkovito izvrševanje odločb za zaščito koristi otroka, vključenega v čezmejne postopke.

Uredba Bruselj IIb določa tudi dolžnost, da se otrokom zagotovi resnična in učinkovita priložnost, da izrazijo svoje mnenje v vseh postopkih v zvezi s starševsko odgovornostjo, in dodatno krepi vlogo mediacije v teh postopkih.

Strokovnjake pozivamo, naj preberejo naslednje vodnike za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije in uredbe Bruselj IIb.

• Razdelek o ugrabitvi otrok na spletnem mestu Haaške konference
• Praktični vodnik za uporabo uredbe Bruselj IIb

Vodnik za dobro prakso na podlagi Haaške konvencije iz leta 1980:

• Čezmejni stiki z otroki – splošna načela in vodniki za dobro prakso
• Vodnik za dobro prakso v skladu s konvencijo o ugrabitvi otrok: I. del – Praksa osrednjih organov
• Vodnik za dobro prakso v skladu s konvencijo o ugrabitvi otrok: II. del – Izvedbeni ukrepi
• Vodnik za dobro prakso v skladu s konvencijo o ugrabitvi otrok: III. del – Preventivni ukrepi
• Vodnik za dobro prakso v skladu s konvencijo o ugrabitvi otrok: IV. del – Izvrševanje
• Vodnik za dobro prakso v skladu s konvencijo o ugrabitvi otrok: VI. del – Člen 13(1)(b)

Drugi koristni viri:

• Portal e-pravosodje
• Konferenca na visoki ravni o uredbi Bruselj IIb
• Projekt AMICABLE o čezmejnem priznavanju in izvršljivosti družinskih dogovorov, doseženih z mediacijo, v EU
• Projekt iCare2 o boljšem pravosodnem sodelovanju in družinski mediaciji v primerih mednarodne ugrabitve otrok